 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Oče, menda je bil zelo vztrajen. Po tem, ko je že pristal na mamin predlog, ji je tik pred zdajci pisal v porodnišnico, da bi vseeno raje Kristino. Potem pa me ne on ne nihče drug (razen babice) ni nikoli klical po tem imenu. Od nekdaj sem Tina.
Kje živite?
Na Grmu.
Kje bi radi živeli?
Če bi bila na voljo kakšna hiška z nekaj trate v zalednih ulicah mestnega jedra, se je ne bi otepala.
Kje pa bi bili zdajle najraje?
V postelji. Zadnje čase mi ponoči ne uspe dovolj spati.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Kapiteljski grič v celoti.
Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z vrha vodnega zbiralnika na Marofu.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ni najzgodnejši, ampak ta mi je prvi prišel na misel: matineja risank med zimskimi počitnicami v Domu kulture. Z bratrancem sva vsak dan s Kapitlja hodila na dozo risank v kino, vedno je bila polna dvorana, otroci smo prihajali sami. Po poti tja in nazaj domov sva se kepala do mokrega. Tisto leto je bilo ogromno snega, kapiteljske ulice so dišale po premogu, ljudje so kidali vsak pred svojim vhodom in se pogovarjali … tako domačno vzdušje je bilo.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pešce v jedru; park na mestu sedanjega Novega trga, pomfrit na stari avtobusni postaji, art kino …
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Pravzaprav isto. In še nekaj stvari poleg, denimo to, da bi mesto končno razvilo svoje potenciale, ki jih ni malo.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Most v Ragov log in Strma ulica, ko se vzpenjaš proti Kapitlju.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj mesta ne sodi po odsotnosti ponudbe, ki je je vajen v drugih mestih, ampak naj se prepusti idejam kakšnega domačina, s katerim lahko enostavno naveže stik med pitjem kave v lokalu. Mislim, da smo Novomeščani kljub vsemu neverjetno domiselni, ko pride do vprašanja, »kako-zaposliti-turista-za-dva-dni«. Turisti, ki mesto doživljajo na tak način, so praviloma navdušeni.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Zadnje leto sem na tem področju žal popolnoma abstinirala. Višja sila.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
V Čajarno po vse za osebno higieno, zdravje in razvajanje, po prigrizke, čaje in kavo, po čajnike in skodelice, za katere že davno nimam več prostora v kuhinji, pa jih enostavno ne morem pustiti tam sredi trgovine tako lepih, po domiselne pripomočke, ki olajšajo pripravo hrane, po darila. V cvetličarno Artiris, kjer darila zavijejo tako umetelno, da ne veš, česa bi se bolj veselil, ovoja ali vsebine. V Vilinko – paša za oči! V Malomačko. V obe knjigarni.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Čajarna, Pri Slonu, Malamačka, poleti Gostišče Loka.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Kandija. Prijateljem iz tujine kar težko dopovem, da tega predela pred kratkim niso prizadele vojne. Odkar je prenovljeno vsaj cestišče, mi že skoraj verjamejo.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Ideje in prizadevanja različnih producentov, ki se nenehno trudijo naslavljati potrebe Novomeščanov. Kar naprej poslušamo, kaj vse v Novem mestu manjka, ko pa neka organizacija ponudi prav to, se vsi razgubijo po zidanicah. Tako je zamrlo že kar nekaj odličnih projektov, ker so organizatorji po nekaj poskusih enostavno izgubili voljo.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Udobje svojih kavčev, cviček, bleferje vseh vrst.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Osebno si želim za promet zaprto mestno jedro, vsaj dve različno veliki dvorani za kulturne prireditve s po 100 in 200 sedeži, mladinski center, sodelovanje med različnimi javnimi službami, kar bi bistveno povečalo njihovo skupno učinkovitost, in en pošten netermalni bazen. Ampak to ni pomembno. Cilji posameznika, ki v nekem trenutku pač postane župan, niso nujno najboljši odgovor na potrebe mesta. Tega smo se menda naučili – pa ne govorim le o Novem mestu. Kot županja bi zato najprej zbrala kompetenten in vizionarski multidisciplinarni tim, ki bi v sodelovanju s civilno družbo spisal strategijo celostnega razvoja mesta, in nato vztrajala na tem, da se izvaja. To ni nepomembna pripomba. Imamo kar nekaj dokumentov, ki so varno spravljeni v raznih predalih – nekateri na žalost, nekateri pa na srečo.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Ne predstavljam si, da bi v vsesplošni paniki zmogla rešiti kar- ali kogar koli drugega kot sebe in družino.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Sposobnim ljudem s premalo razvitimi komolci in prešibkimi vezami. In vegetarijancem! Z novomeškimi gostinci morajo še vedno redno preizpraševati krščansko postno logiko saj-riba-ni-meso, iz matevža loviti ocvirke, v restavraciji »učne baze bodočega gostinskega kadra« pa se jim celo primeri, da iz zelenjavne rižote frcajo koščke svinjine. Če je opaziti nekaj več domiselnosti pri ponudbi malic, pa se ponudba a la carte kronično končuje pri mladem siru na žaru in zelenjavni prilogi. Sama sem sicer čistokrvna vsejedka, ampak to me vedno razburi.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Resnica je odvisna od tega, koliko dejstev poznaš.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Izkoristi potenciale.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Obstaja sicer pisni dokaz, da sem želela postati patologinja (kot osnovnošolka sem za potrebe šolske proslave o tem napisala pesmico), vendar zagotovo nisem mislila resno. Prav izrazito nisem sanjala o ničemer, sem se pa obdobno navduševala nad delom v cirkusu, dresuro psov, vodenjem turistov …
Kaj je za vas sreča?
Tisti fantastični občutek, ko si notranje pomirjen s sabo in z vsem okoli sebe in uživaš trenutek.
V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vse je tam: dobra glasba, dobri dizajni, prelomni trenutki in obilo razlogov za družbeni angažma.
Kaj je vaše najljubše početje?
Druženje z ljudmi, ki vidijo dlje.
Kaj vam naredi popoln dan?
Ko uspem pravočasno opraviti vse načrtovane naloge, da se lahko brez slabe vesti v miru posvetim prostočasnim aktivnostim in družini. In večerni pogovor s partnerjem ob skodelici toplega napitka.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Kako življenje stlačiti v ta tesen okvir štiriindvajsetih ur na dan. Konkretneje: v službi s civilnim dialogom in nadgradnjami obstoječih projektov, doma pa z vzgojo otrok in s tem, kako skombinirati honorarne obveze, družabne potrebe in gospodinjstvo tako, da bi mi ostalo še kaj časa za branje in spanje.
V čem znate pretiravati?
Baje v razčiščevanju.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moji vsi.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Ko v soboto zjutraj razstavim po pultu vsebino hladilnika, sestavim organoleptično osupljiv zajtrk, priložim skodelico kave in časopis in vse to v miru zaužijem.
Imate kakšno neuresničeno željo?
Seveda, ampak nekaj jih mora nujno ostati neuresničenih, da si lahko srečen.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Papiga, pod pogojem, da mi ne porežejo letalnih peres in da me nimajo ves dan v kletki.
Kaj ste po horoskopu?
Ribi.
Kateri talent bi imeli najraje?
Za oblikovanje. In za orientacijo v prostoru, tu sem res porazna.
Katero supermoč bi imeli najraje?
Branje misli.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk. Zadnje čase pa vsak, ki ga lahko pojem v miru.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Angleščina, kemija.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Nič tako zelo posebnega – bila sem kar prizemljena.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Štoparski vodnik po galaksiji (Douglas Adams) in Trije možje se klatijo (Jerome K. Jerome), obe sta neusahljiv vir citatov za mojo vsakdanjo rabo.
Vaša najljubša risanka?
Lilliput Put.
Vaša najljubša barva?
Za obleke rjava in bela, za počitek oči sinje modra in zelena.
Vaš najljubši vonj?
Težko se odločim med vonji sveže pokošene trave, morskega zraka in kave.
Najljubša sladkarija?
Čokolada in vse njene izpeljanke.
Najljubši glasbenik/skupina?
Odvisno od letnega časa in razpoloženja. Poleti Bob Marley, The Eagles, jeseni Little Feat, pozimi Betty Wright, spomladi The Doobie Brothers in Paul Simon …
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Noč ali dan?
Dan.
Sladko ali slano?
Sladko.
Kava ali čaj?
Kava in čaj.
Pes ali mačka?
Mačka.
V čem ste najraje oblečeni?
V svetlih poletnih oblačilih.
Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od smeha, predvsem v situacijah, ko se je bilo skrajno neprimerno smejati, pa ni šlo drugače.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Inteligentni dovtipi.
Kaj vas užalosti?
Ogromen razkorak med tem, kar človek trdi, da je, in tem, kako se v resnici obnaša. Kot vrsta smo zelo malo napredovali. Govorimo o etiki, vrednotah in podobnih všečnostih, ki naj bi človeka tako zelo razlikovale od živali, delujemo pa še vedno v skladu z najbolj prvinskimi preživetvenimi vzgibi, čeprav na prefinjenejših ravneh. Ne vem, kako lahko govorimo o razumni živali, če pa se ta razum v praksi očitno izključi ob npr. pogledu na dva moška, ki se držita za roke, ob plačevanju davčnih obveznosti ipd.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Da ne gre brez delovnih navad, odgovornosti, poštenosti, prijaznosti in solidarnosti.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Če mi bo uspelo nanje vsaj približno prenesti to, kar so mi dali moji starši, bom zelo zadovoljna. Kakor danes kaže, pa bom morala posebno pozornost nameniti poglavju o solidarnosti. Ne verjamem, da lahko družba uspešno deluje kot seštevek egocentričnih posameznikov, ki jih vzgaja današnji potrošniški sistem.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
V prvem letniku faksa je Milan Brglez vaje obče politiologije začel z vprašanjem, ali vemo, kako lahko narediš izpit v prvem roku. Vse je v hipu obmolknilo. Naše rahlo spuščene čeljusti, čisto plitvo dihanje in nejevera, ali res obstaja kak trik, in kako je možno, da ga bo tip kar izdal. In on: »Tako, da na prvi rok greš.« To je postalo moje zlato pravilo in je v resnici delovalo in še deluje v vsakdanjem življenju. Če se stvari lotiš, imaš 50-50 možnosti, da ti uspejo. Če se jih ne, je možnost 0.
Česa se najbolj bojite?
Vojne. In človekove omejenosti. Aja, saj je povezano.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Smisel za humor.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nisem sistematični navijač. Če se že znajdem na kakšni tekmi, si izberem ekipo, ki mi je bolj simpatična oz. ki vsaj približno deluje, kot da igra z užitkom, in ji ploskam. Sicer pa se s športom raje ukvarjam, kot ga gledam.
Kako in kje se rekreirate?
Trenutno le odbojka ob petkih. Na račun majhnih otrok je bilo treba začasno ukiniti badminton, plesne vaje in Feldenkrais. Izpad izdatno nadomeščam z nošenjem raznih vrečk, torb in otroške krame (in otrok) v tretje nadstropje domačega bloka in nazaj – večkrat dnevno.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Celi vrsti jedi bi naredila krivico, če bi izbrala eno. Vsekakor sem navdušenec nad vsem, kar pride izpod mamine kuhalnice. Pijača: voda.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Kisel.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Baje nekompliciranost.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Starši.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Reči da projektom, za katere nisem imela dovolj časa.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Poleti na otoku Vir.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Všeč so mi obmorska mesteca sosedov Hrvatov, predvsem zaradi sistema trgov in ulic, na katerih bi lahko prebila ure in ure zgolj z opazovanjem mimoidočih.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
V tisto novo restavracijo v mestnem jedru z vrhunsko kuhinjo, domiselnim interierjem in kompetentnimi natakarji. Dokler čakam nanjo, pa kolebam med Don Bobijem z izvrstno ponudbo, a neudobnimi sedišči in utesnjenim ambientom, ter Loko s popravljajočo se kakovostjo in udobno opremo. Če pa lahko zapustiva novomeško občino, pa vsekakor v Oštarijo v Dolenjskih Toplicah.
Kaj bi tam jedla?
V Don Bobiju jaz zagotovo njihov tris in za posladek creme brulee, v Oštariji pa pet-hodni meni po izboru kuharja. Še nikoli me niso razočarali.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Večinoma hodim peš, naša 4-članska družina ima le en avto (mali mestni), pijemo vodo iz pipe, peremo brez mehčalca, ločujemo odpadke, hčerka je od mene prevzela štafeto in po cesti pobira kotaleče se embalažno smetje …
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Vprašanje razumem v kontekstu pogovora o Novem mestu, torej, kdo so tisti, ki jih vedno rada srečam in za katere menim, da mesto poznajo in mu lahko veliko dajo: Jana Murgelj, Klavdija Kotar, Jure Šuln, Tomaž Golob, Mitja Ličen.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Pomešano nekoč in danes: Božidar Jakac, Pia in Pino Mlakar, Jože Colarič, Nejc Gazvoda
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Okljuk Krke z vsem tem zelenjem, ki ga ne znamo in ne znamo prav izkoristiti.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po Krki (tovarni) in cvičku.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Umik nekaterih posameznikov z delovnih mest, na katera jih je namesto kompetenc naplavila zanimiva socialna mreža ali zgolj slučaj. Po analogiji vzklika nekega kolega na odbojkarskem turnirju: »Ranko, ajde izađi, da ojačaš tim!«
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na porodniškem dopustu nekega hudega presežka ne ustvariš, vesel si že, če ti ob zahtevnem mladiču vsak dan uspe preostanek družine pričakati s skuhanim kosilom.
 |
| Foto: Levičar, 03/2015 |
Na Konservatorski načrt prenove mestnega jedra in na način, kako je bil dan v javno razpravo in kako so se ljudje številčno vključili v razmislek o ureditvi mestnega jedra.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Ker nisem najbolj zvest poslušalec slovenske glasbe na sploh, bom ostala pri klišejih: Čas in Plešeš (Dan D). Sem pa bila v gimnazijski časih navdušenka nad Copacabankami. Večglasno petje, avtorska glasba, izključno ženska zasedba - punce so bile zame takrat fenomen.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Upam, da je bilo mogoče razbrati, da rada živim tu.
Intervju: Tina Cigled, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
marec 2015
No comments:
Post a Comment