Tuesday, February 2, 2016

NOVOMEŠKI ODGOVORI: TATJANA GRABRIJAN, lutkarica

Novomeščanka, ki je med otroki posebej priljubljena, ki vse male Novomeščančke vodi v oddaljene, nekdanje, nenavadne in tudi le otrokom znane in vidne dežele, tista, ki jih nauči, da si naredijo svojo prvo lutko in da jo s svojimi rokami in glasom oživijo, tista, ki že dolgo, včasih tiho, sem ter tja pa bolj naglas izpoveduje željo po lutkovnem gledališču v Novem mestu, tista je Tatjana Grabrijan.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kje živite?
V mojem mestu.

Kje bi radi živeli?
Malo bližje središču Novega mesta.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Območje cerkve Svetega Nikolaja in stari del mesta nasploh. Pa seveda (V)ragov log, posebej skala nasproti Seidlovega mlina. Tudi Marof.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z Marofa.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Predstava v Šalijevi hiši (Pri Peru), na vrhu hiše, bila sem stara okoli 6 let, v igri je igrala Šalijeva Mici, pa tudi njena hči in Malenškova Marjanca. Igra je govorila o deklici, ki je preskočila soboto.


foto: Tomaž Levičar, 2011

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Sprehajališča v središču mesta. Predvsem pa pogrešam kar celo preteklost. Del nostalgije je tudi skupno gledanje televizije na stari pošti in denimo stari vrtec na Marofu. Pa tudi manj motornega prometa v središču pogrešam.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Dober art kino, malo dvoran za kulturne sladokusce, za otroške predstave, predvsem pa kar lutkovno gledališče. Dobro voljo, strpnost, humanitarnost in vse kar sodi poleg. Oživela bi stare hiše, želim si urejenega atrija, kjer bi kulturniki lahko javno slikali, igrali, se predstavljali.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Most v Ragov log. Če si v pričakovanju se na njem obrneš proti toku, če želiš kaj odmisliti, se obrneš s tokom in čakaš, da to odnese. Posebej lepo se spomnim tudi starega, lesenega mosta na Loki, ki pa ga ni več.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj ne gre skozi mesto tranzitno, naj si vzame čas in si mesto res ogleda, da bo začutil njegovo bit.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Zelo me je navdušil Livingstone od APT, resnično zelo. Uživala sem, sprostil me je, dobila sem krila, lahko sem razmišljala le o lepih stvareh.

foto: Tomaž Levičar, 2011

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Najraje pasem firbec v Čajarni pri Starem mostu, kjer ovohavam, kjer razvajam brbončice in kjer imajo lep pogled na Krko.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Imam dva. Zelo rada sem na Loki, predvsem zaradi bližine flore in favne, miru, tudi prijaznosti. In pa Čajarna.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Joj, Narodni dom, vsekakor, še bolj kot zanemarjenega pa ga čutim kot zapostavljenega.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Mislim, da premalo cenimo trud novomeških ustvarjalcev vseh zvrsti. Ne znamo ceniti svojega domačega potenciala. Raje se oziramo za plotom, ne pa za domačimi matadorji. Premalo smo veseli za uspehe someščana. Premalo smo si v pomoč, premalokrat rečemo, da je nekaj dobro.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Ničesar ne preveč.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Uredila bi lutkovno gledališče, prenovila bi Narodni dom, pa poskrbela za obnovo starih hiš v mestu, posebej tistih v lasti občine, prenehala bi z zidanjem športnih dvoran, namesto tega bi raje urejala prostore za otroke, recimo nekakšno Hišo otrok s pripadajoči infrastrukturo za otroške delavnice, otroške dogodke in podobno.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Svojo rit. Potem bi pa dvignila Krko in pogasila požar.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Vsakemu, ki tu ne želi biti. Težko pa je tudi vsem novomeškim ustvarjalcem.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kakšen je vaš življenjski motto?
Vse kar me ne poseka, me plemeniti.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Hitimo po pameti.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Želela sem postati ilustrator. Zdaj pa veliko rišem, slikam in zdi se mi, kakor, da se mi po mojem petdesetem letu uresničujejo vse moje mladostne želje.

Kaj je vaše najljubše početje?
Vse v zvezi z otroki – igrice, delavnice. To me napaja z energijo, to mi nikoli ni težko.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z organizacijo Guncl festa.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja družina, hči, vnuki, prijatelji, dobri ljudje.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Eksistenca.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Sem pasji človek.

Kateri talent bi imeli najraje?
Vse svoje talente sem maksimalno izkoristila in to so hkrati meni najljubši talenti.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Ljubim jutra. Torej je zajtrk. Ki pa ga nikoli ne jem.

Vaša najljubša barva?
Vse zemeljske barve.

V čem ste najraje oblečeni?
Udobno.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Od sreče, ki je lahko tudi plod malenkosti.

Kaj vas nasmeji?
Ne vem, marsikaj. V vsaki stvari najdeš kanček smeha.

Kaj vas užalosti?
Laži, podtikanja, obrekovanja, vse tako imenovane slabe človeške lastnosti.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Česa se najbolj bojite?
Bolezni.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Moški rokometni klub Novo mesto.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Jed so krompirjevi štruklji moje tete Micke. Med pijačami pa takšna in drugačna kava – dvojna, enojna, turška, ekspres, …

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Kisel.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Na pogled razkošnost, sicer pa smeh, dobra volja, pozitivno mišljenje.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Zelo me je padec s strehe. A še več drugih stvari. Marsikaj me kuje. Po vsakem padcu pa se dvignem.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Lani v Beli krajini pri teti Micki.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Praga, Praga, Praga. Njen utrip, ljudje. Tam so pravi zakladi. Prav vse, kar je praškega.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
K sebi domov.

Kaj bi tam jedla?
Verjetno krompirjeve štruklje.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ločujem odpadke. Ne smetim po tleh, učim otroke, da pospravljajo za sabo.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Klavdija Kotar, Jana Zorko, Sandra Boršić, Staša Vovk, Tatjana Lichtenthaler – Tajči.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Janez Trdina, ker je tako lepo pisal kronike, pisatelj Slavko Grum, pisatelj Miran Jarc; Vladimir Bajc, seveda Matjaž Berger, pa Jože Colarič in naš vsakokratni župan, sedaj Alojzij Muhič.

foto: Tomaž Levičar, 2011


Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Zame to, da ga najbolj poznam. Sicer pa to, da ima zelo neurejeno in z avtomobili zasičeno staro mestno središče.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Škoda, da predvsem po cvičku. Najbrž pa tudi po tovarni krka in sedaj po Anton Podbevšek teatru.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Dobra strategija.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na predstavo Velikan in gospodična.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Zelo me radosti nagrada Anton Podbevšek teatra na Tednu slovenske drame.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto – Rudolfovo, pa še vse ostalo kar so ustvarili. Ona je seksi – Michelangelo. Čas in Voda - Dan D.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Mislim, da sem povedala že prav vse. Ljubim to mesto. Ljubim ga. To mesto, ki ni več novo, kakor tudi jaz nisem več nova, je moje mesto.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Intervju: Tomaž Levičar, Tatjana Grabrijan, april 2011
Fotografije: Tomaž Levičar, april 2011

No comments:

Post a Comment