Thursday, March 1, 2018

NOVOMEŠKI ODGOVORI: EVA SIMIČ, častna članica Društva Novo mesto

Čeprav Eva s svojo življenjsko energijo, zgovornostjo in še prisotno skrbjo za mestne reči zelo dobro prikrije svoja kronološka leta, vendarle rada glasno pove, da jih sedaj šteje dvainosemdeset in da rada živi. Pred petindvajsetimi leti je skupino odgovornih meščanov zaradi konflikta med Revozom in Grmom vzpodbudila k ustanovitvi vedno aktivnega Društva Novo mesto, katerega častna članica je sedaj.


Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Uradno sem bila Eva Milena Marija. Mama je želela, da sem Eva, teta je želela, da sem Milena, oče pa, da sem Marija. Zato sem v krstnem listu dobila kar vsa tri imena.

Kje živite?
V Novem mestu vse življenje, razen dveh let po smrti očeta, ko sva šli z mamo k njenim staršem v Stražo. Na Gubčevi stanujem praktično že več kot osemdeset let.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kje bi radi živeli?
Sem povsem zadovoljna, kjer sem.

Kje pa bi bili zdajle najraje?
Doma, tu, kjer sem.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Zame je najljubši Grm. Tu sem doma, sem blizu »mesta«, pa hkrati sredi zelenja, nekoč še bolj kot danes.

Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z vrha sinovega stanovanja.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Imenitno je bilo kopanje v bližnjem »Težkem potoku« v času otroštva, pa seveda sankanje z Grma do Krke v Kandiji.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Predvsem to, da smo se pred drugo svetovno vojno tu praktično vsi poznali. Kmalu po vojni pa se je precej starih meščanov izselilo iz mesta, predvsem v Ljubljano, z rastjo industrije pa se je priselilo mnogo novih.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?

Novo mesto je tako lepo, z lepo lego … Želim pa si, da bi bilo lepše urejeno. Stanje je morda najslabše na Kandijski cesti.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Včasih se nismo upali dosti kazati s svojimi najdražjimi. No, sicer pa smo še najraje šli v Ragov log ter na Šance.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Poleg Dolenjskega muzeja, bi mu predlagala, da si ogleda arheološka izkopavanja, pa seveda center mesta s starim Bregom.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Sem ljubiteljica gledališča, morda zato, ker sem bila nekoč amaterska igralka.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
V najbližje.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Odkar ni več novomeških gostinskih vrtov, recimo Vindišarjevega in Breškega, mi je še najbolj pri srcu Jakšetov vrt. S kolegicami se sicer redno srečujemo na različnih lokacijah po mestu in v okolici. 

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Vsekakor Kandija.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Lepoto Novega mesta.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Uredila bi Glavni trg, podobo Kandije, udejanila bi arheološki park, pa seveda prenovila Narodni dom, ob tem pa bi tudi preprečila kakršno koli novo gradnjo na Novem trgu in tam uredila park. 

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kakšen je vaš življenjski motto?
Živi in pusti drugim živeti.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Ko sem bila v gimnaziji, sem rada in dobro risala in želela sem, da bi postala arhitektka. Mama pa je tedaj rekla, da tehnika ni za ženske … No, bila sem družaben človek, imela rada ljudi, rada sem nastopala, pa sem si rekla, v redu, bom pa učiteljica. Na fakulteti sem vpisala angleščino in nemščino, vendar sem nemščino kmalu zamenjala za slovenščino, na koncu pa sem do pokoja poučevala samo angleščino na novomeški gimnaziji.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kaj je za vas sreča?
Duševni mir, dobri odnosi z ljudmi. Sreča je tudi, da si zadovoljen s tistim, kar imaš.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V dobi, ki je prijazna do človeka, da je urejeno zdravstvo, da imaš neko varnost, da lahko dobiš službo.

Kaj je vaše najljubše početje?
Zelo rada delam na vrtu, kjer se tudi najbolj sprostim. Rada berem in rešujem križanke, rada kuham. 

O čem se najraje pogovarjate?
Z ljudmi, s katerimi sem na isti valovni dolžini, govorimo o marsičem, z drugimi pa se pač prilagodim situaciji, tako da se pogovarjamo o prijetnih, skupnih rečeh.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kaj vam naredi popoln dan?
To, da sem kaj dobrega in koristnega naredila.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Zadnja desetletja največ z Društvom Novo mesto.

V čem znate pretiravati?
Rada imam sladko, posebej čokoladne reči. Vendar ne pretiravam.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Pretiravala nisem nikoli, imela sem zdrav odnos do življenja in nikoli zganjala norčij. Jasno, najljubši so mi bili mož, mama, sin, sedaj pa še moja vnukinja in vnuk.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Nikoli v ničemer nisem težila k izstopanju.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Imate kakšno neuresničeno željo?
Vedno sem si želela obiskati Rusijo, tudi zato, ker sem se v gimnaziji osem let učila ruski jezik.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Naša mačka, ki dobi poleg porcije hrane še porcijo crkljanja.

Kaj ste po horoskopu?
Oven.

Kateri talent bi imeli najraje?
Pevski.

Katero supermoč bi imeli najraje?
Moč, da bi naredila svet pravičen za vse. Ne pa, da imajo eni vse in preveč, drugi pa premalo ali nič. 

Če bi lahko zamenjali, čigavo življenje bi želeli živeti?
Ne bi menjala, moje življenje mi je povsem všeč.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk. Zajtrk je obrok, za katerega imaš čas šele v penziji.

Katera je vaša najljubša beseda?
Ljube so mi prijazne besede. Ne maram besed, ki zbujajo zdrahe, prepir, strah, ...

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Čeprav sem bila v matematiki uspešna, je vendarle nisem marala, kakor tudi ne drugih tehničnih predmetov. Najraje sem imela družboslovne predmete.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Ne hiti živeti, časa je še dovolj.

Kje se vidite čez pet let?
Želim si, da bi bila še doma v svojem stanovanju.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Trenutno mi je pri srcu knjiga Mitjinega dekleta Maje. Pri dvanajstih letih mi je bil všeč Karl May … Skratka, vsaka doba ima svojo literaturo. Najprej so morda pustolovščine, zatem kaj ljubezenskega, potem kaj resnega, na stara leta pa berem skoraj le še časopise – ker že slabo vidim.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Vaša najljubša barva?
Rada imam žive barve, oblačim pa se v umirjene, rjave odtenke.

Vaš najljubši vonj?
Edini čut, ki me je na stara leta zapustil, je vonj.

Vaša najljubša roža?
Popek vrtnice, ko se začne odpirati.

Najljubša sladkarija?
Čokolada.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Najljubši glasbenik/skupina?
Chopin, ki ga rada tudi zaigram na klavir.

Najljubši letni čas?
Pomlad, ki jo vedno pozimi že komaj čakam.

Noč ali dan?
Dan.

Sladko ali slano?
Odločno sem za sladko.

Kava ali čaj?
Oboje zmerno.

Pes ali mačka?
Mačka.

V čem ste najraje oblečeni?
Doma sem v trenirki oziroma udobno oblečena, sicer pa nosim zadnja leta hlače namesto krila.

Kaj vas nasmeji?
Dobra šala, duhovitost.

Kaj vas užalosti?
Nepravičnost.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Mama me je naučila delavnosti, poštenosti, rekla je, da naj vedno govorim resnico, da naj cenim vsako delo ter podobne reči.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Enako, kot je mene učila moja mama.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Kar misel »Živi in pusti drugim živeti« oziroma »Ne vtikaj se v ljudi, a jim pomagaj, če rabijo pomoč.«.

Česa se najbolj bojite?
Da bi se komu od mojih kaj hudega zgodilo.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
To sta dobrota in prijaznost.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za noben. Nisem navijač, nisem fanatik, se pa vedno razveselim uspeha naših športnikov. Danes pa sem vesela olimpijskega uspeha Jakova Faka.


Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018


Kako in kje se rekreirate?
Vsako jutro telovadim, posebej delam vaje za noge, ki postajajo vse težje, vsak dan delam tudi tibetanske vaje, redno grem tudi na desetminutni sprehod po Grmu, do gradu in nazaj. Neredko vrtim tudi sobno kolo ob gledanju poročil. Enkrat na teden pa grem tudi k fizioterapevtski telovadbi, ki jo imam na Grmu.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Če je kaj dobro, rada pojem. Rada imam marsikaj, recimo tudi stare kmečke jedi, kot so ričet, jota, razne mineštre, pa žgance in podobno.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Dober, ga spoštujem. Če jem kaj mastnega, ga obvezno spijem kak požirek. Pri mojih osemdesetih letih mi alkohol sicer ne ustreza.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Zgovornost. Najbrž zaradi nekaj moje italijanske krvi in seveda poklicne deformacije.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Zmeraj sem pogrešala očeta, ki je umrl, ko še nisem bila stara niti dve leti. Na srečo sem imela dobro in pametno mater.

Za kaj v svojem življenju ste najbolj hvaležni?
Za vse, kar imam in sem, sem hvaležna svoji mami. Imeli sva težko, a lepo življenje. In hvaležna sem tudi, da imam krasne sorodnike.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na Gorenjskem, v kampu Zaka pri Bledu, leta 2010, predno mi je umrl mož.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Praga - od tistih, ki sem jih videla, a jih ni bilo veliko.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Domov na kosilo.

Kaj bi tam jedla?
Govejo juho, zatem govedino, zraven hren in tenstan krompir. Nato bi bila kakšna pečenka, zraven bi dala mlince in dobro solato. Zaključila bi denimo s "štrudlom".

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Tako malo hodim v mesto, da mu ne naredim dosti ne škode ne koristi.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Mislim, da njegova lega na polotoku.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Trenutno le po industriji, na žalost.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Dobro, pametno občinsko vodstvo. Lahko pa pomaga tudi, da imamo dobro stoječe gospodarstvo.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Moja vsakodnevna telovadba in da še lahko delam na vrtu.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Da so se končno lotili prenove Glavnega trga.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2018

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Rada bi, da bi mesto imelo dobro »komando«, ki bi iz tega mesta naredila prijetnejše okolje za življenje. Kot predpogoj pa se mi zdi, da mora »komandant« biti pravi Novomeščan s srcem in dušo.


Intervju: Eva Simič, Tomaž Levičar 
Fotografije: Tomaž Levičar 
Februar 2018

No comments:

Post a Comment