Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Od 7 otrok v družini sem se samo jaz rodila na domu v Prečni in sta mi starša dala ime po očetu Jožetu, ker je prvi otrok Jožek med bombnim napadom na Novo mesto leta 1945, ker babica ni mogla priti na porod, umrl. Jaz sem bila imenski prvi »nadomestek«, nato pa še mlajši brat Jože.
Kje živite?
Z možem Rudijem in sinovo družino s tremi vnuki živim v Novem mestu na Ulici Slavka Gruma.
Kje bi radi živeli?
Me ne vleče nikamor, ker smo si tukaj uredili topel dom.
Kje pa bi bili zdajle najraje?
Za nekaj dni na Krku v mestnem jedru v naši počitniški hiši z razgledom na morje ob sončku na terasi.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Zelo ljub mi je novomeški obnovljeni glavni trg pa tudi teniški predel Portoval ter Loka, kjer sva se na nekdanjem kopališču srečevali s prijatelji in z bodočim možem.
Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Najlepši pogled mi je od Ropasove hiše na Muzejskih vrtovih proti Kapitlju, na širši del mesta pa z Marofa, na lepo obnovljene stare zgradbe.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ob odprtju avtoceste je prišel Tito v Novo mesto in je imel na Rotovžu pozdravni govor. S sestro sva šli peš iz Prečne na ta dogodek in sva se med odraslimi osebami in vojaki pridrenjali čisto v središče dogajanja, ker sva bili še kar majhna otroka, sva med množico ostali brez zraka, nakar nas je rešil vojak, ki sva se ga oprijeli za pas in naju izvlekel iz množice. To je bil nepozaben dogodek.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pravzaprav nič, ker gre čas naprej in temu je potrebno slediti, seveda s spomini na preteklost. Saj poznamo rek: Kdor ne spoštuje preteklosti, ne more načrtovali prihodnost.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Želim, da bi Novomeščani bolj znali ceniti to, kar imamo, predvsem v zadnjem času, ko bi nam bilo lahko res lepo, če bi bili bolj hvaležni za vse dosežke.
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Sprehajalne poti od Kapitlja, ob kapiteljskem obnovljenem zidu - šancah, s pogledom na Krko, Breg in novo brv na Krki.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj si ogleda mestno jedro, Dolenjski muzej, razgled s Kapiteljske razgledne ploščadi, se popelje z ladjico po zeleni lepotici Krki, si ogleda v kamen vklesane novomeške zgodbe, ki jih člani Skulpte že več let klešemo v kamen in so umeščene v urbano okolje.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdihnil?
Redno obiskujem predstave v APT teatru, najbolj me je navdušila predstava Ljubezenske pesmi z Ireno Yebuah Tiran, zadnja, ki me je zelo navdahnila pa je bila analiza Shakespearovih sonetov. Komaj čakam spet na kakšno predstavo Hamleta.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Vse manj, razen s hrano. Vsega imamo preveč.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Situla Fink, Gostišče na trgu, Atmosfera caffe v sosedstvu, kjer imamo največkrat kakšen kratek razgovor glede delovanja društva Skulpte.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Najbolj me zaboli srce, ko se peljem po Kandijski cesti od mostu v dolino.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
V našem mestu je zelo lepo, ogromno se dogaja na področju kulture, arheologije, zabavnih prireditev, filma, gledališča, celo opere, vendar je preveč res, da se veliko občanov preveč zapira v svoj krog in vse ponudbe sploh ne opazijo. Pa bi bila koristna za splošen duhovni napredek in zdravje. Prebrala sem, da v nekaterih državah predpisujejo na recept obisk kulturnih prireditev, tako je to pomembno za ohranitev zdravja.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Ne vem, če sploh kaj preveč cenijo, morda nekateri svoje vinske hrame, ki so jih dovolj za dobro počutje. Z dodatkom malo kulture bi bilo še mnogo bolje …En naš prijatelj je izjavil, da, če bi kdo hotel zavzeti naše mesto, ga komot za vikend, ko so skoraj vsi občani v zidanicah.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Prvi bi bil vzdrževanje sedanjega stanja na glavnem trgu z dodatkom, da bi postavila poleg sedanjih elementov iz aluminija, tudi kakšen umetniški izdelek iz kamna, organizirala eno malo galerijico, ki bi bila dostopna turistom, saj jo ima vsako, tudi manjše evropsko mesto v mestnih centrih, na mestnem trgu en koncert simfoničnega orkestra, vsako leto na mestnem trgu eno domačo opero, več pozornosti bi posvetila promociji Novega mesta – mesta situl pri izbiri turističnih spominkov, vzpostavila bi turistično pot Po poti novomeških zgodb v kamnu, ki vsebuje 7 vsebinskih projektov.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rečiti?
Najprej dragocenosti v Dolenjskem muzeju in Kapitelj.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Nobene potrebe ni, da bi bilo komu, ki ima zdravje, najtežje. Vsega imamo, samo videti je treba.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Zaupanje v univerzum, vsi smo eno in vsi smo v soodvisnosti, spoštovanje narave in živeti iz narave.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Ohranjati kulturno dediščino in dobrine, ki so nam jih zapustili predniki in spoštovati preteklost za srečno bodočnost.
Kaj ste si kot otok želeli postati, ko boste »veliki«?
Želela sem postati pedagog, ker me je in me še danes psihologija zelo privlači, ker pa se je starejša sestra odločila za pedagoško področje, sem se jaz za ekonomijo. Pa seveda umetnost, predvsem likovna, mi je bila domača že v osnovni šoli, ko sem imela tudi odmevno razstavo risb regrata v štirih pojavnih oblikah.
Kaj je za vas sreča?
Sreča je zame urejena družina, dobri odnosi, zdravje in imeti take finančne pogoje, da si na dopustu brez slabe vesti lahko privoščiš kaj dobrega. Največja sreča zame pa so trije vnučki, s katerimi si delimo naš dom.
V katerem času bi najraje živeli?
Velikokrat sanjam o stopnišču v nekem razkošnem gradu z mnogo lepimi umetninami in nad temi stopnišči se samo dvignem in letim. Morda je to moja prejšnja izkušnja, ker menda naš rod izhaja iz takega okolja.
Kaj je vaše najljubše početje?
Najraje se igram, ustvarjam in družim z vnučki. Precej časa tudi kiparim v kamnu, veliko sem na vrtu na vikendu, kjer imamo samooskrbo z zelenjavo in sadjem ter etnološko hišo z zbirko spominskih predmetov, predvsem nekaj dragocenih od staršev.
Veliko hodim na kulturne prireditve in razstave, pripravljam knjigo o mojem slikarstvu; letos je 30 let od moje prve razstave. Prva knjiga Moje potovanje v kamen je izšla lansko leto.
O čem se najraje pogovarjate?
O likovni umetnosti, o poeziji, o modi, o lepotah življenja in dobrih receptih.
Kaj vam naredi popoln dan?
Vsako jutro po telovadbi in zahvali za vse, kar nam je dano, naredim plan za tekoči dan. Skrbim za to, da imam čas za vse, kar mi veliko pomeni. Znam si narediti dokaj popoln dan, vendar se najlepše zaključi, ko so dani pogoji, da se mi pridružijo še vnučki s svojo iskrenostjo in radoživostjo
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z organiziranjem postavitve Likovne kiparske razstave V kraljestvu Povodnega moža, Novo mesto, ki bo 10. junija letos v okviru Festivala kulinarike ob sprehajalni poti Portoval, postavljena v nadaljevanju že obstoječega projekta Povodni mož na Krki, ki smo ga člani društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte postavili lansko leto. Urejam knjigo o moji likovni slikarski umetnosti.
V čem znate pretiravati?
V branju dolgo v noč.
Kaj oz. kdo je največja ljubezen vašega življenja.
Vnučki, umetnost in delo na vrtu.
Imate kakšno neuresničeno željo?
Znanje igranje klavirja. Klavir imam.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Najraje bi bil ena od ptic, ki tako čudovito pojejo ob 5. uri zjutraj, ko prespim na vikendu.
Kaj ste po horoskopu?
Tehtnica, kar je dober znak za pripadnost umetnosti, slab pa, da vse preveč pretehtam, čeprav mi največkrat pride prav … Nagnjenost k ljubezni do psihologije pač …
Kaj bi se najraje naučili?
Več spati in manj delati, tako mi je rekla pred nedavnim moja zdravnica.
Kateri talent bi imeli najraje?
Včasih mislim, da jih imam preveč, ker s tem so tudi velike obveznosti, da udejanjiš, kar ti je bilo dane, vendar glasbeni in pevski talent pa velikokrat pogrešam.
Katero supermoč bi imeli najraje?
Supermoč, s katero bi ustavila vse nesmiselne vojne na tem svetu in pomagala vsem trpečim in zatiranim ter izkoriščanim.
Če bi lahko zamenjali, čigavo življenje bi želeli živeti?
Bi kar ostala v sebi, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Sebe imam rada in moj jaz ima rad tudi ljudi okrog mene in to mi zadostuje.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk, za katerega porabim toliko časa kot za kosilo.
Katera je vaša najljubša beseda?
Spoštovanje in toleranca.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj slovenščina in likovni pouk, najmanj matematika.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Potruditi se spoznati in se zavedati, kako lepo je živeti, prepoznati, kakšne talente smo prejeli in kako jih uresničiti. Občudujem mlade, ki ne razmišljajo, da bodo sploh kdaj stari, pa tudi ne, da bodo morda kdaj imeli kakšno težavo z zdravjem. To je najlepša »odsotnost« pri osemnajstih letih.
Kje se vidite čez pet let?
Upam, da še vedno v kondiciji, na tem tudi delam.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Ustvarjalec nebeške lepote – o Jožetu Plečniku, avtorja Ivana Sivca, Julija iz sonetnega venca, tudi od Sivca ter Travne bilke, avtorja Walta Whitmana. Zadnja je vedno na nočni omarici.
Vaš najljubši film?
Še vedno imam v spominu film iz Gornje Radgone, s počitnic, od koder izhaja moja mama, Noč velikega napada, ljubezenski film in več kot primeren za mladostno raziskovanje.
Vaša najljubša risanka?
Z vnučki sem jih videla mnogo, največ pa smo gledali Tačke na patrulji o petih gasilčkih, ki so delali zelo ljubke prigode.
Vaša najljubša barva?
Nimam samo ene, jih je kar veliko, cela paleta.
Vaš najljubši vonj?
Cvet limone, z moje domače, seveda.
Vaša najljubša roža?
Amarilisi, ki me vsako spomlad v treh barvah neskončno radostijo.
Najljubša sladkarija?
Kremšnita iz Kranjske gore.
Najljubši glasbenik/skupina?
Nimam najljubšega, ker mi je vse vrste glasba zelo pri srcu.
Najljubši letni čas?
Spomlad, ki prebudi ogromno čustev po počitku pozimi.
Noč ali dan?
Dan, ki je vedno nekaj ur prekratek.
Sladko ali slano?
Sladko.
Kava ali čaj?
Čaj iz svojih pridelanih zelišč, kava pa ena na dan obvezno
Pes ali mačka?
Mucke imam tudi na vikendu.
V čem ste najraje oblečeni?
Rada spremljam modo in kakšno malenkost tudi upoštevam, predvsem pa sem že od nekdaj nagnjena h kvaliteti oblačil.
Od česa ste bili v življenju najbolj »zadeti«.
Najbolj od vrhunske umetnosti v Firencah, skoraj je bilo za Stendalov sindrom.
Kaj vas nasmeji?
Zelo rada se smejim, predvsem resničnim šalam.
Kaj vas užalosti?
Človeška neumnost, netoleranca, hudobija, nespoštovanje drugega itd.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Moja mama mi je v spominski srček v šolskih letih napisala: »Bodi pridna in poštena, to bo tvojega življenja cena«. Tega se poskušam držati.
Najpomembnejše, kar ste vi želeli naučiti svoje otroke?
Poštenost, delavnost, spoštovanje in ne obsojanje.
Kateri je nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Spoštuj in imej rada sebe, najprej poskrbi zase, potem imaš kaj dajati drugim. Če imaš ljubezen v srcu, imaš vedno nekaj, kar lahko daš.
Česa se najbolj bojite?
Vojne.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Najljubša smisel za humor.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nimam posebnega favorita, čeprav sem se v življenju ukvarjala kar nekaj športi.
Kako in kje se rekreirate?
Največ na vikendu na vrtu in nabiranju gob na Krku ter sprehodih.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Najljubša jed so mi škampi na buzaro, ko jih sama pripravim, najboljša pijača pa poleg domačih sokov kozarček dobrega Šturmovega rumenega muškata.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Zelo dober in tudi z veseljem ga poskušam na različnih lokacijah. Tudi na Krku ga zelo pohvalijo.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Enako spoštovanje do vseh ljudi, tudi do storitvenega delavca, pa tudi sposobnost organizacije ter dobro opazovanje.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Nekaj prijateljic arhitekt, s katerimi smo veliko soustvarjale in sem se od njih veliko naučila o oblikovanju in videnju z drugačne perspektive.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Priznati, da smo vsi ranljivi in da tudi jaz nisem izjema, ko sem imela operacijo na srcu.
Za kaj v svojem življenju ste najbolj hvaležni?
Za svoje starše, ki so me vzgojili za premagovanje vseh preizkušenj v življenju, za svoja dva ljuba sinova in za moje prekrasne vnučke, ki jih imava z dedijem Rudijem.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Dolga leta smo hodili predvsem na delovne, študijske počitnice po Evropi in v ZDA, sedaj pa smo v glavnem na Krku v svoji počitniški kapaciteti, v stari kamniti hiši v mestnem jedru.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Najljubše tuje mesto so mi Benetke, ker so posebno navdihujoče, z Bienalom in mnogo lepotami, drugo pa je Dunaj z mnogo umetniškega dogajanja, galerijami, arhitekturo in prijaznimi ljudmi.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
V Hišo Fink ali v Rudolfswerth.
Kaj bi tam jedla?
Sezonsko specialiteto, ki jo pripravljajo vsak po svojih izkušnjah. Občudujem tudi izgled postreženega, ne samo okus.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Zelo skrbim za odlaganje odpadkov tja, kamor spadajo. Uporabnih stvari ne mečemo stran, pač pa vse ponovno uporabimo, kar se da, tudi oblačila precej kupujemo iz druge roke, odpadke od hrane vse kompostiramo itd.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Jože Colarič, Gregor Macedoni, dirigent Saje, Aleš Makovac, dr. Miha Japelj, Aleš Berger.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Janez Trdina, Dragotin Kette, Zdenko Skalitsky, Julija Primic, Jurij Sladkonja, Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Leon Štukelj, Boris Andrijanič itd.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Naše mesto je majhno, ampak prisrčno, z značilnim srednjeveškim trgom, okljukom reke Krke, z arheološkim najdiščem, s poudarkom na Hallstadtu in situlami, po katerih se imenuje Novo mesto - mesto Situl, s prvim slovenskim narodnim domom, z uspešno industrijsko in farmacevtsko dejavnostjo…
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po farmacevtski in avtomobilski industriji, po arheologiji, po prvem slovenskem narodnem domu, po prenovljenem mestnem trgu in cvičku.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Tretja razvojna os.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na vsakoletno skupinsko kiparsko razstavo v KCJT, na izdano knjigo Moje potovanje v kamen.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na sprehajalno-kolesarske poti, še posebej na pot Portoval, h kateri smo tudi kiparji prispevali svoj del s postavitvijo kamnitega projekta Povodni mož na Krki.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem nazaj v Novo mesto - Rudolfovo.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Da je v Novem mestu živela muza priznanega pesnika, svetovnega slovesa Franceta Prešerna, Julija Primic, ki je tudi pokopana pri nas na Šmihelskem pokopališču, ki jo po mojem mnenju premalo cenimo in bi več pozornosti in anganžiranja v zvezi z njo lahko bilo zelo zanimivo za turistične konzumacije in s tem pomembno predstavitev našega mesta.
Znanje igranje klavirja. Klavir imam.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Najraje bi bil ena od ptic, ki tako čudovito pojejo ob 5. uri zjutraj, ko prespim na vikendu.
Kaj ste po horoskopu?
Tehtnica, kar je dober znak za pripadnost umetnosti, slab pa, da vse preveč pretehtam, čeprav mi največkrat pride prav … Nagnjenost k ljubezni do psihologije pač …
Kaj bi se najraje naučili?
Več spati in manj delati, tako mi je rekla pred nedavnim moja zdravnica.
Kateri talent bi imeli najraje?
Včasih mislim, da jih imam preveč, ker s tem so tudi velike obveznosti, da udejanjiš, kar ti je bilo dane, vendar glasbeni in pevski talent pa velikokrat pogrešam.
Katero supermoč bi imeli najraje?
Supermoč, s katero bi ustavila vse nesmiselne vojne na tem svetu in pomagala vsem trpečim in zatiranim ter izkoriščanim.
Če bi lahko zamenjali, čigavo življenje bi želeli živeti?
Bi kar ostala v sebi, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Sebe imam rada in moj jaz ima rad tudi ljudi okrog mene in to mi zadostuje.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk, za katerega porabim toliko časa kot za kosilo.
Katera je vaša najljubša beseda?
Spoštovanje in toleranca.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj slovenščina in likovni pouk, najmanj matematika.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Potruditi se spoznati in se zavedati, kako lepo je živeti, prepoznati, kakšne talente smo prejeli in kako jih uresničiti. Občudujem mlade, ki ne razmišljajo, da bodo sploh kdaj stari, pa tudi ne, da bodo morda kdaj imeli kakšno težavo z zdravjem. To je najlepša »odsotnost« pri osemnajstih letih.
Kje se vidite čez pet let?
Upam, da še vedno v kondiciji, na tem tudi delam.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Ustvarjalec nebeške lepote – o Jožetu Plečniku, avtorja Ivana Sivca, Julija iz sonetnega venca, tudi od Sivca ter Travne bilke, avtorja Walta Whitmana. Zadnja je vedno na nočni omarici.
Vaš najljubši film?
Še vedno imam v spominu film iz Gornje Radgone, s počitnic, od koder izhaja moja mama, Noč velikega napada, ljubezenski film in več kot primeren za mladostno raziskovanje.
Vaša najljubša risanka?
Z vnučki sem jih videla mnogo, največ pa smo gledali Tačke na patrulji o petih gasilčkih, ki so delali zelo ljubke prigode.
Vaša najljubša barva?
Nimam samo ene, jih je kar veliko, cela paleta.
Vaš najljubši vonj?
Cvet limone, z moje domače, seveda.
Vaša najljubša roža?
Amarilisi, ki me vsako spomlad v treh barvah neskončno radostijo.
Najljubša sladkarija?
Kremšnita iz Kranjske gore.
Najljubši glasbenik/skupina?
Nimam najljubšega, ker mi je vse vrste glasba zelo pri srcu.
Najljubši letni čas?
Spomlad, ki prebudi ogromno čustev po počitku pozimi.
Noč ali dan?
Dan, ki je vedno nekaj ur prekratek.
Sladko ali slano?
Sladko.
Kava ali čaj?
Čaj iz svojih pridelanih zelišč, kava pa ena na dan obvezno
Pes ali mačka?
Mucke imam tudi na vikendu.
V čem ste najraje oblečeni?
Rada spremljam modo in kakšno malenkost tudi upoštevam, predvsem pa sem že od nekdaj nagnjena h kvaliteti oblačil.
Od česa ste bili v življenju najbolj »zadeti«.
Najbolj od vrhunske umetnosti v Firencah, skoraj je bilo za Stendalov sindrom.
Kaj vas nasmeji?
Zelo rada se smejim, predvsem resničnim šalam.
Kaj vas užalosti?
Človeška neumnost, netoleranca, hudobija, nespoštovanje drugega itd.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Moja mama mi je v spominski srček v šolskih letih napisala: »Bodi pridna in poštena, to bo tvojega življenja cena«. Tega se poskušam držati.
Najpomembnejše, kar ste vi želeli naučiti svoje otroke?
Poštenost, delavnost, spoštovanje in ne obsojanje.
Kateri je nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Spoštuj in imej rada sebe, najprej poskrbi zase, potem imaš kaj dajati drugim. Če imaš ljubezen v srcu, imaš vedno nekaj, kar lahko daš.
Česa se najbolj bojite?
Vojne.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Najljubša smisel za humor.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nimam posebnega favorita, čeprav sem se v življenju ukvarjala kar nekaj športi.
Kako in kje se rekreirate?
Največ na vikendu na vrtu in nabiranju gob na Krku ter sprehodih.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Najljubša jed so mi škampi na buzaro, ko jih sama pripravim, najboljša pijača pa poleg domačih sokov kozarček dobrega Šturmovega rumenega muškata.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Zelo dober in tudi z veseljem ga poskušam na različnih lokacijah. Tudi na Krku ga zelo pohvalijo.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Enako spoštovanje do vseh ljudi, tudi do storitvenega delavca, pa tudi sposobnost organizacije ter dobro opazovanje.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Nekaj prijateljic arhitekt, s katerimi smo veliko soustvarjale in sem se od njih veliko naučila o oblikovanju in videnju z drugačne perspektive.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Priznati, da smo vsi ranljivi in da tudi jaz nisem izjema, ko sem imela operacijo na srcu.
Za kaj v svojem življenju ste najbolj hvaležni?
Za svoje starše, ki so me vzgojili za premagovanje vseh preizkušenj v življenju, za svoja dva ljuba sinova in za moje prekrasne vnučke, ki jih imava z dedijem Rudijem.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Dolga leta smo hodili predvsem na delovne, študijske počitnice po Evropi in v ZDA, sedaj pa smo v glavnem na Krku v svoji počitniški kapaciteti, v stari kamniti hiši v mestnem jedru.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Najljubše tuje mesto so mi Benetke, ker so posebno navdihujoče, z Bienalom in mnogo lepotami, drugo pa je Dunaj z mnogo umetniškega dogajanja, galerijami, arhitekturo in prijaznimi ljudmi.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
V Hišo Fink ali v Rudolfswerth.
Kaj bi tam jedla?
Sezonsko specialiteto, ki jo pripravljajo vsak po svojih izkušnjah. Občudujem tudi izgled postreženega, ne samo okus.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Zelo skrbim za odlaganje odpadkov tja, kamor spadajo. Uporabnih stvari ne mečemo stran, pač pa vse ponovno uporabimo, kar se da, tudi oblačila precej kupujemo iz druge roke, odpadke od hrane vse kompostiramo itd.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Jože Colarič, Gregor Macedoni, dirigent Saje, Aleš Makovac, dr. Miha Japelj, Aleš Berger.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Janez Trdina, Dragotin Kette, Zdenko Skalitsky, Julija Primic, Jurij Sladkonja, Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Leon Štukelj, Boris Andrijanič itd.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Naše mesto je majhno, ampak prisrčno, z značilnim srednjeveškim trgom, okljukom reke Krke, z arheološkim najdiščem, s poudarkom na Hallstadtu in situlami, po katerih se imenuje Novo mesto - mesto Situl, s prvim slovenskim narodnim domom, z uspešno industrijsko in farmacevtsko dejavnostjo…
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po farmacevtski in avtomobilski industriji, po arheologiji, po prvem slovenskem narodnem domu, po prenovljenem mestnem trgu in cvičku.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Tretja razvojna os.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na vsakoletno skupinsko kiparsko razstavo v KCJT, na izdano knjigo Moje potovanje v kamen.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na sprehajalno-kolesarske poti, še posebej na pot Portoval, h kateri smo tudi kiparji prispevali svoj del s postavitvijo kamnitega projekta Povodni mož na Krki.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem nazaj v Novo mesto - Rudolfovo.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Da je v Novem mestu živela muza priznanega pesnika, svetovnega slovesa Franceta Prešerna, Julija Primic, ki je tudi pokopana pri nas na Šmihelskem pokopališču, ki jo po mojem mnenju premalo cenimo in bi več pozornosti in anganžiranja v zvezi z njo lahko bilo zelo zanimivo za turistične konzumacije in s tem pomembno predstavitev našega mesta.
No comments:
Post a Comment