NOVOMEŠKI ODGOVORI: IRENA GOSTIŠA BENČINA, predsednica Teniškega kluba Portovald

Irena je od rojstva živela ob novomeški porodnišnici v starem mestnem jedru. Tam je lahko z dvorišča ali izza hišnih oken vsakodnevno opazovala mlade in srečne družine, ki so prihajale z obilnimi trebuhi in odhajale z malimi štručkami v naročjih. Ni postala zdravnica ali porodničarka, je pa kot gradbinka pomagala pri oživljanju in rojevanju mnogih stavb. Pomagala pa je tudi pri rojevanju Teniškega kluba Portovald, ki ga sedaj že celi dve desetletji vodi skozi aktivno in prijetno življenje.

Foto: Tomaž Levičar, 10/2019

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Ime sem dobila po mami.


Kje živite?
V hiši na Defranceschijevi ulici, ki je poleg nekdanje porodnišnice, kjer je delal moj dedek.


Kje bi radi živeli?
Kjer sem, je lepo.


Kje pa bi bili zdajle najraje?
Nekje na Lošinju.


Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Ob Krki je lepo, posebej na Loki.


Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Rada imam poglede s Šmihelskega ter Kandijskega mosta in s teniških igrišč.


Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Najprej pomislim na krasno delikateso na Glavnem trgu. Ni je več in ni še ničesar podobnega.


Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pravzaprav nič posebnega.


Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Glavni trg je prenovljen, a želim si ga tudi oživljenega.


Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Prostor ob reki Krki.


V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Kako prav novomeško trgovino je pravzaprav težko najti.


Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Gostišče Loka, sem ter tja Don Bobi, od nedavno pa seveda tudi Hiša Fink. Potem pa moramo tudi že malo iz mesta.


Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Najbolj me moti zelo zanemarjena zelena brežina nad igrišči na Loki.


Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Oživela bi mestno jedro, uredila parkiranje v središču in promet v celem mestu, vzpodbudila bi gradnjo oskrbovanih stanovanj, ter zgradila mestni bazen za poletno in športno uživanje.


Kakšen je vaš življenjski motto?
Glavo gor in gremo naprej.


Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Prijazno mesto.


Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Zdravnica - domnevam, da ker je to bil moj dedek, in gradbinka - kar pa sem kasneje tudi res postala.


Kaj je za vas sreča?
Zame je sreča urejeno družinsko življenje.


V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V tem, v katerem živim.


Kaj je vaše najljubše početje?
Branje dnevnega časopisa ob dobri kavi.


O čem se najraje pogovarjate?
Odvisno s kom govorim. V življenju pa sem se največ pogovarjala o poslu.


Kaj vam naredi popoln dan?
Penzija mi pomaga, da lahko vstajam, ko mi je ljubo, in da grem z možem in prijatelji v mesto na kavo in klepet, pa da umirjeno kaj skuham in da pojem kosilo v družbi cele družine ter da gremo še na kak lep sprehod. To je nekako popolno.


S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z uživanjem penzije.


V čem znate pretiravati?
V hrani in v delu.


Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja hčerka Ana.


Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Mislim, da je nimam.


Imate kakšno neuresničeno željo?
Rada bi obiskala Kubo.


Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Kuža, še najraje pasme bokser.


Kaj ste po horoskopu?
Levinja.


Kaj bi se najraje naučili?
Vem, nenavadno, a rada bi se naučila igrati tenis.


Kateri talent bi imeli najraje?
Glasbeni talent. Sicer sem se učila igrati klavir, a imam premalo talenta.


Katero supermoč bi imeli najraje?
Supermoč, s katero bi lahko ozdravljala bolne ljudi.


Če bi lahko zamenjali, čigavo življenje bi želeli živeti?
Ne bi menjala.


Kateri obrok je za vas najljubši?
Večerja - žal.


Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj matematika, najmanj pa kemija – kar ni bilo najbolj pogodu mami, ki je bila učiteljica kemije.


Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Pri osemnajstih sem šla študirati. Danes bi si svetovala, da naj ob študiju počnem še kaj zanimivega – šport bi mi denimo prav prišel.


Kje se vidite čez pet let?
Tu nekje.


Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
V zadnjem času sem uživala ob žanrsko nekoliko sorodnih knjigah odvetnika Čeferina – Sodni dnevi, in novinarke Mojce Širok - Pogodba.


Vaš najljubši film?
Nisem ravno filmoljub, a zelo me je navdušil film Najini mostovi z Merryl Streep.


Vaša najljubša risanka?
Hčerki Ani sem velikokrat vrtela eno risanko o pingvinih. V svoji mladosti pa sem imela rada risanko Tom in Jerry.


Vaša najljubša barva?
Modra.


Vaš najljubši vonj?
Vonj po gozdu.


Vaša najljubša roža?
Šmarnica.


Najljubša sladkarija?
Čokolada.


Najljubši letni čas?
Zagotovo poletje - ker sije toplo sonce, narava je zelena, dežja je malo, ne rabim bunde …


Noč ali dan?
Dan.


Sladko ali slano?
Sladko.


Kava ali čaj?
Kava.


Pes ali mačka?
Pes.


V čem ste najraje oblečeni?
Športno.


Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od uspeha pri delu.


Kaj vas nasmeji?
Naivne, enostavne šale.


Kaj vas užalosti?
Bolezen.


Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Delavnost, vztrajnost.


Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Pomagaj, bodi prijazen, priden, vztrajen. Podobno kot so moji starši naučili mene.


Česa se najbolj bojite?
Bolezni.


Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Odkritost.


Za kateri športni klub navijate s srcem?
Trenutno najbolj navijam za slovenske odbojkarje, ki tekmujejo na evropskem prvenstvu. Tudi sama sem nekoč igrala odbojko.


Kako in kje se rekreirate?
Premalo. A zelo rada plavam, pa doma tudi potelovadim na napravah. Letos ne, a pretekla leta sva z možem precej vozila kolo.


Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Rada imam marsikaj.


Kakšen je vaš odnos do cvička?
Osebno mi ne prija, cenim pa ga kot prepoznavno dediščino in blagovno znamko Dolenjske.


Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Ponavadi so mi rekli, da sem smeško. Sestra pa recimo pravi, da sem dobrovoljna, vedno pripravljena pomagati in pridna.


Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Najbolj starši z vzgojo, posebej z zgledom. Zatem pa tudi fakulteta in posel.


Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Daleč najhuje mi je bilo v času, ko sem bila zaposlena v Pionirju in imela majhno hčerko. Tedaj sem morala večkrat za kak teden dni zapustiti hčerkico in oditi na delo v Rusijo, kjer sem delala kot vodja inženiringa tamkajšnje Pionirjeve gradnje. To je bilo res težko, žalostno, toliko bolj, ker ni bilo vsega, kar omogoča nekaj stika dandanes - mobiteli, skype in podobne reči.


Za kaj v svojem življenju ste najbolj hvaležni?
Da imam tako krasno družino.


Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na prelepem Lošinju.


Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Paris - ker sva ga doživeli skupaj s hčerko.


Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Nekam ob reko Krko.


5 vaših najljubših Novomeščanov?
Teniški prijatelj Jirka Volt; župan Gregor Macedoni; gradbeniški kolega Jože Preskar; Ria Bačer, prijateljica moje mame; moja razredničarka Alenka Lubej.


5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Leon Štukelj, Milček Komelj, Janko Jarc, Tone Šavel ter gospodarstvenika Boris Andrijanič iz Krke in Pionirjev nekdanji direktor Hočevar.


Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Obe Krki.


Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Zagotovo najbolj po zelo uspešni industriji.


Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Tretja razvojna os, urejena infrastruktura v mestu, do Novega mesta in okoli mesta.


Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na prenovljeni Glavni trg.


Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Želim si, da bi gospodarski trend Novega mesta šel še dolgo naprej po ugodni poti, da bi bilo mesto urejeno v zadovoljstvo njegovih prebivalcev in tudi obiskovalcev, in želim si, da bi se Novo mesto precej bolj posvetilo turizmu.




Intervju: Irena Benčina Gostišča, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
oktober 2019