Sunday, November 25, 2018

NOVOMEŠKI ODGOVORI: TANJA FINK, šefinja – Hiša Fink

Tanja je že dolgo nora na Damijana, oba pa sta približno podobno usekana na kuharstvo. In v tem sta odlična. To že dolgo vedo daleč naokoli, posebej na vrhu Ljubljane, odslej pa se z izbranimi kuhinjskimi okusi, vonjavami in barvami naslajajo tudi Novomeščani. Prav vsem so odprta vrata njune Hiše Fink. A ta ni le hiša, je tudi dom sredi Irče vasi. Tanjo veseli, če uspe jedce prepričati o vračanju v njuno jedilnico. Če sta se vrnila onadva, se bomo vračali menda tudi mi. 

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno? 
Mami. Mami ga je izbrala meni, oči pa bratu dvojčku.

Kje živite? 
V čudoviti soseski s fejst sosedi - na Ravnikarjevi v Žabji vasi.

Kje bi radi živeli? 
Že živim.

Kje pa bi bili zdajle najraje? 
Na morju. Z družino.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice? 
Trška gora.

Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto? 
Z vrta Bara Boter proti mestu, Bregu.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom? 
Jih je kar nekaj. Eno so bile jutranje »kave« v San Sebastianu z mojim očetom. Imela sva jih imela preden me je pospremil v vrtec. In spomnim se druženja na Grmu, posebej okoli gradu, s prijatelji Črtaliči.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti? 
Pogrešam bogatejšo tržnico, kakršne se sicer spominjam iz preteklosti..

Kaj si želite v novomeški prihodnosti? 
Zelo mi je bila všeč vsaka novomeška Noč nakupov in želim, da je se odvija tudi v prihodnje.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu? 
Mestne klopice.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto? 
Zanimalo bi me, po kaj pride, zakaj pride, koliko časa se bo zadržal, kakšni so njegovi nameni. In potem bi mu zlahka svetovala.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil? 
Pravzaprav vsi kulturni in tudi izobraževalni dogodki so mi v navdih. Uf, pa Arne Hodalič in Katja Bidovec v Jakčevem domu v okviru razstave Izginjajoče kulture. Ker ni bila »samo« razstava …

V katere novomeške trgovine najraje zahajate? 
Najraje na tržnico in v trgovinico Stari most ter v obe knjigarni na Glavnem trgu.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički? 
Pred odprtjem naše gostilne Hiša Fink pa sem najbolj uživala na jutranjih kavah pri Vovkotu, na čajčkih v čajarni Stari most, ljuba lokacija pa nam je zagotovo tudi bližnji Mrak.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta? 
Kljub urejenosti in angažiranosti vpletenih, je to še vedno avtobusna postaja, tam pa najbolj skrbi mladostniško nasilje.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Pogum someščanov.

Kaj Novomeščani preveč cenijo? 
Sebe in samoumevnost.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta? 
Ne bi bila rada v županskih čevljih. Je res velik zalogaj. Če pa že, tedaj bi se trudila za mladinski center, ki bi imel notranje in zunanje prostore z dinamičnim programom kulture, glasbe, športa in izobraževanja - prostor za druženje; dobre kolesarske povezave po celem mestu; vzpodbujala bi lokalnost in tudi lokalno samooskrbo; zbrala okoli sebe prodorno ekipo odgovornih in nekaj podjetniških vzpodbud h pogumnim korakom k razvoju podjetja.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti? 
Familkote. Vse ljudi. In verjetno knjižnico.

Komu je v Novem mestu najtežje? 
Študentom. Zaradi izražanja sebe v času študija.

Kakšen je vaš življenjski motto? 
Not all storms come to disturb your life, some come to clean your path.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta? 
Grem domov v Novo mesto.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«? 
Pisateljica, vedno sem rada preživljala čas v knjižnici, nemalokrat sem »špricala« šolo, da sem lahko šla v knjižnico, pa tudi pilotka sem želela postati, ker mi je to dalo misel o svobodi.

Kaj je za vas sreča? 
Otroci.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli? 
Zdaj.

Kaj je vaše najljubše početje? 
»Kofetkanje« in vse kar ta reč prinese, saj gre za prave rituale druženja, pogovorov, …

O čem se najraje pogovarjate? 
Pravijo, da o otrocih.

Kaj vam naredi popoln dan? 
Iskreni ljudje.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate? 
S proučevanjem gastronomije, receptov in živil.

V čem znate pretiravati? 
Filozofiranju.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Damijan.

Kaj je vaša največja ekstravaganca? 
Nočno delo. Tedaj dobim veliko idej in komaj čakam jutro, da grem v akcijo.

Imate kakšno neuresničeno željo? 
Ja, povezana z otroci in njihovo prihodnostjo.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje? 
V otroštvu orel, sedaj pa najraje nobena, saj so premnoge preganjane.

Kaj ste po horoskopu? 
Lev.

Kaj bi se najraje naučili? 
Voziti helikopter.

Kateri talent bi imeli najraje? 
Življensko moč moje mami in neskončno empatijo moje najboljše prijateljice Lili.


Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Katero supermoč bi imeli najraje? 
Resnično pomagati pomoči potrebnim ljudem. Sem že na začetku poti. Pomagamo lačnim.

Če bi lahko zamenjali, čigavo življenje bi želeli živeti? 
Ga ni. Če že, potem pa verjetno dedkovo.

Kateri obrok je za vas najljubši? 
Kosilo, ker je obrok, ki terja največ vznemirljivih priprav in ki ga telo najbolj čaka.

Katera je vaša najljubša beseda? 
Družina.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? 
Veliko let kasneje razmišljam, da je ta odnos povezan s profesorji. Profesorica in borbena razredničarka Alenka Kulovec, pa čudovita Karmen Virc za ekonomijo. In ravnatelj Jože Zupančič. Pa Zdenko Potočar za računalništvo in Irena Polenšek za angleščino. Pa geografija, ki mi jo je podala Vodnikova z izjemno širino znanja – v drugem letniku morda nisem bila pripravljena na «slepo karto sveta, kamor smo vpisovali države«. Danes točno to poskušam prenesti mojima fantičema. Najmanj priljubljenega pa nisem imela.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? 
Hiti počasi in čim prej naprej. Odgovorno skozi življenje.

Kje se vidite čez pet let? 
Na ljubljanskem maratonu.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali? 
Ta trenutek res veliko, kar je povezano z gastronomijo. Rada berem dela Marka Juhanta ter Zdravka Zupančiča. Z otroki pa prebiram uganke Anje Štefan in knjigo Goran, Legenda o zmaju, ki govori o Goranu Dragiču.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018


Vaš najljubši film? 
Filmi v našem domačem »filmskem petku«, ko si postrežemo ne le s filmom, ampak tudi s prigrizki in pogovori.

Vaša najljubša risanka? 
Iz otroštva se jih ne spomnim, zdaj pa Divja brata Kratt.

Vaša najljubša barva? 
Odtenki pri oblačilih, v prostorih pa globoka žametno zelena in malancan vijolična.

Vaš najljubši vonj? 
Vonj sveže pečenega kruha, starih knjig ter borovcev – vsak na svojem mestu.

Vaša najljubša roža? 
Za poroko je bila kala, na mizi imam za dekoracijo zelo rada zelenjavo in njene nadzemne liste, sicer pa se prilagajam letnemu času. Zelo mi je všeč tudi grmičevje.

Najljubša sladkarija? 
Čokolada v vseh odtenkih.

Najljubši glasbenik/skupina? 
Dan D.

Najljubši letni čas? 
Pomlad, ki poraja občutek odprtosti, svežine, brstenja.

Noč ali dan? 
Dan.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Sladko ali slano? 
Slano z mehurčki – recimo pršut s šampanjcem.

Kava ali čaj? 
Zjutraj kava z Damijanom, čez dan pa čaji.

Pes ali mačka? 
Sem v precepu.

V čem ste najraje oblečeni? 
Sedaj kar po občutku, ne več glede na priložnost.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"? 
Od idej.

Kaj vas nasmeji? 
Vsi otroci.

Kaj vas užalosti? 
Pokvarjenost ljudi in živil.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši? 
Brezpogojna ljubezen do družine ter trdo delo, ponižnost.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke? 
Delovnih navad, notranjega ravnovesja ter poguma.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili? 
Imam svežega: okoli sebe zberi ekipo ljudi, ki je boljša od tebe.

Česa se najbolj bojite? 
Da me ne bo tam, kjer me bodo moji fantje potrebovali.

Katera je vam najljubša človeška lastnost? 
Marljivost. Iskrenost.

Za kateri športni klub navijate s srcem? 
Žoltasti troti.

Kako in kje se rekreirate? 
Ob torkih in četrtkih grem na Splošno vadbo v Športni center Livada, kjer res poskrbijo za top kardio vadbo in vadbo za moč. Sicer pa je z otroci ena sama aktivnost- lovljenje, skrivanje, pohajkovanje po bližnjem gozdu, kolesarjenje, …. Aha, pa kadar imamo na izbiro dvigalo, se odločimo za stopnice. 

Katera je vaša najljubša jed in pijača? 
Povezana z ljubimi kraji in ljudmi. Noro obožujem vsa kosila, ki jih nared moja mami. Tedaj smo res skupaj. Moja najljubša hrana je vezana na ljube mi kraje in ljube mi ljudi, posebej na dedka in obe babici, ki so tudi zaznamovali jedilnik v hiši Fink – so navdih in ljubi spomin na radost v otroštvu. In moji fantje – pravi show nastane ko skupaj kuhajo. Pravi družinski teambuilding. Skupni trenutki so neprecenljivi.

Kakšen je vaš odnos do cvička? 
Ne predstavljam si kolin brez tastovega cvička.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost? 
Pravijo, da mehkoba in dobrosrčnost.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju? 
Gostilna na ljubljanskem gradu, kjer sem se dotaknila nebes in pekla.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti? 
Odpustiti.

Za kaj v svojem življenju ste najbolj hvaležni? 
Za žive in zdrave starše.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

Kje ste bili nazadnje na počitnicah? 
Na morju.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj? 
London, ki sem ga doživela kot dijakinja na izmenjavi, kot backpacer s prijatelji, na zadnje pa z Damijanom z vsemi kulinaričnimi in opernimi presežki. Vedno je bilo lepo.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici? 
Domov.

Kaj bi tam jedla? 
Jedilnik bi se zapisal po navdihu ljubega gosta/prijatelja in trenutka navdiha letnega časa – ko je na primer prišel Arne Hodalič v Novo mesto, je bil srečen. Na njegovem blogu V varnem pristanu je zapisal, da je zastrupljen z morjem. In midva sva dobila divjake (lignje in ribo) iz Korčule. In jedilnik se je zapisal.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu? 
V Hiši Fink imamo denimo lastno sortirnico odpadkov, doma ločujemo odpadke, zbiramo star papir in zamaške. Želimo se kar se da približat filozofiji »Zero waste«.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018

5 vaših najljubših Novomeščanov? 
Naša družinska peterka.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov? 
Leon Štukelj, družina Andrijanič, Darja in Jože Colarič, Matjaž Smodiš.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest? 
Industrija in zelenje.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano? 
Po industriji.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju? 
Gospodarstvenike vključiti v razmišljanje in akcijo glede razvoja mesta.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018


Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni? 
Poslovno na odprtje Hiše Fink, zasebno pa na to, da smo ustvarili svoj dom.

Foto: Tomaž Levičar, 11/2018


Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni? 
Na prenovo Glavnega trga.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice? 
Dan D – Le naprej; Deadly Smile – Inside My Head; EPP/Erik Platon - Valentina

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste? 
Če želiš priti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdimo skupaj.


Intervju: Tanja Fink, Tomaž Levičar 
Fotografije: Tomaž Levičar 
November 2018


Thursday, November 15, 2018

KATERIH 5 CILJEV BI URESNIČILI, ČE BI BILI ŽUPANJA NOVEGA MESTA?

Novo mesto še ni imelo županje, toda Novo mesto je imelo in ima dolgo vrsto pametnih, prodornih, ustvarjalnih, sočutnih žensk - od diamantnih maturantk, preko umetnic in podjetnic, pa do princes. Povedale so tudi, kaj bi storile, če bi bile županje. Imajo mnogo idej, mnogo tudi skupnih idej, imajo vabljive in uresničljive ideje. In če bi jih udejanile, bi Novo mesto postalo boljše in lepše.

 
 
TEA SKUPEK, likovna umetnica
  • Brezplačno parkiranje ob vseh zdravstvenih ustanovah.
  • V vseh naseljih bi uredila vodovod in kanalizacijo. (Namreč, smo še daleč od tega, da je to že povsod.)
  • Prizadevala bi si za čistejše okolje na vse možne načine. Po svetu je veliko zgledov.
  • Spodbujala bi male podjetnike. Iz malega zraste veliko.
  • Prisluhnila bi ljudem, ki imajo konstruktivne in učinkovite ideje.


Foto: Tomaž Levičar



 
MIRJANA ŠAFRAN BLAŽIČ, življenjska svetovalka
  • starejšim bi omogočila lažje gibanje skozi mesto ali pa kar brezplačne prevoze;
  • mladim bi ponudila kakšno plesno dvorano za druženje ob plesu;
  • pomagala bi razviti gledališče za otroke;
  • uredila bi tržnico znanja, kjer bi ljudje predstavljali svoje delo in znanja, se lahko pogovarjali med sabo, prenašali znanje;
  • uredila bi zanimiv kolesarski poligon.
Foto: Tomaž Levičar


 

ANA PAVLIN, 20. cvičkova princesa
  • prenovila bi avtobusno postajo in Narodni dom,
  • organizirala bi več zabavnega, kulturnega in podobnega dogajanja za vse generacije in
  • olepšala bi podobo Kandije ob reki Krki.

Foto: Tomaž Levičar

 

ŠPELA CESAR, pevka, vzgojiteljica
  • Velik in primeren prostor bi dala umetnikom, tudi tem, ki so jih pravkar izgnali iz Narodnega doma.
  • Uredila bi krizni center.
  • Prenovila bi dnevni center Društva za razvijanje prostovoljnega dela, da bil bi večji, svetlejši in prijetnejši.
  • Uvedla bi, kakor imajo v Kopru, projekt New Prevent, ki mlade v zdrav življenjski slog in ozaveščanje mladih o škodljivih posledicah uživanje različnih substanc.
  • Jasno, za nakup več kot dveh kepic sladoleda bi kot županja ponudila petdesetodstotni popust.


Foto: Tomaž Levičar



 
URŠKA JURŠIČ - URIKURI, umetnica
  • Predvsem bi rada uredila med sabo povezane pešpoti ob Krki in potokih, ob njih pa bi uredila se igrišča, telovadišča in podobno.
  • Predvsem pa bi rada združila različne novomeške strokovnjake, da bi sodelovali med sabo in za mesto.

Foto: Tomaž Levičar


 
MARJETA FERKOLJ SMOLIČ, učiteljica, prostovoljka, vodja projekta Pešbus
  • Izboljšala bi prometno infrastukturo, posebej za kolesarje in pešce,
  • vzpostavila bi pogoje za otrokom, deprivilegiranim in starejšim zelo prijazno mesto,
  • ohranjala in razvijala bi mestne zelene površine.
  • Ustvarila bi turistom zanimivo in v evropskem merilu prepoznavno mesto.
  • Dala bi vrednost vsem lepotam tega okolja. Bolj bi se povezovala z drugimi mesti Slovenie in Evrope.


Foto: Tomaž Levičar



 
IRENA OSTOJIĆ, ljubljanska urbanistka
  • Z Revozom bi skušala osnovati pilotni projekt trajnostne mestne mobilnosti; mesto bi naredil čim manj odvisno od fosilnih goriv;
  • povečala bi prehransko samooskrbo;
  • vlagala bi več v pogoje za odlično delo z otroci oz. mladino v vrtcih in šolah;
  • poskusila bi ustvariti pogoje, da bi vsakdo do konca svojega šolanja lahko prežvel vsaj tri mesece nekje v tujini, da bi pridobil zanimive izkušnje življenja v tujini ter spoznal nove prijatelje.
  • Vsemu temu pa bi vendarle dodala nalogo, da se zmanjšajo razlike med revnimi in bogatimi.

Foto: Tomaž Levičar


 
LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK, urbanistka
Ureditev celotnega mestnega jedra (Glavni trg se že ureja), varnega kolesarskega omrežja (ki ne bo na cestah in bo primerno za otroke), Novo mesto je vendar kolesarska prestolnica!, arheološkega parka na Marofu, avtobusne postaje, peš brvi cez Krko v Irči vasi.



Foto: Tomaž Levičar




EVA SIMIČ, častna članica Društva Novo mesto
Uredila bi Glavni trg, podobo Kandije, udejanila bi arheološki park, pa seveda prenovila Narodni dom, ob tem pa bi tudi preprečila kakršno koli novo gradnjo na Novem trgu in tam uredila park.




Foto: Tomaž Levičar



 
TEA JEDLOVČNIK, kirurginja
  • oživila bi mestno središče,
  • zgradila bi plavalni bazen oziroma kopališče,
  • uredila bi nekaj, da bi mladi lahko razvijali svojo kreativnost,
  • vzpodbudila bi prenovo interne bolnice.
Foto: Tomaž Levičar



 
ANA PETANČIČ, Zavod Grem v mesto
Vsekakor obnova vseh cest, izgradnja obvoznice okoli mesta in novi most čez reko Krko. Potrebno je oživeti center mesta, in sicer najprej z naselitvijo mladih družin, ter ustvariti nova delovna mesta v samem centru (npr. Inkubator za mlada podjetja). Povečati ponudbo v mestu z ustreznimi vsebinami, zato da privabimo tudi dnevne obiskovalce. Večja transparentnost in poenostavitev birokratskih postopkov.



 
URŠA LAMUT, pravljičarka
Ne bi rada bila županja, vseeno pa bi rada,
  • da se v mestu uredi lokalna tržnica s kakovostnimi ponudniki,
  • da se uredi nove ter redno vzdržuje obstoječe pešpoti,
  • želim si, da bi znali privabiti ljudi v staro mestno jedro,
  • da bi imeli lutkovno gledališče za otroke ter
  • da bi prenovili Sokolca, kjer bi lahko našel svoj prostor vsakdo, ki je željan ustvarjanja.


Foto: Tomaž Levičar



 
SAŠA GORŠE, podjetnica, avtorica Škatle presenečenja
Želim se postarati v samozadostni občini, ki v naslednjih tridesetih letih postane najbolj zaželeno bivalno okolje daleč naokrog. Cilji bi se zagotovo dotikali ekoloških vzpodbud, alternativnih virov energije, lokalne samozadostnosti, reforme sistema izobraževanja kot pilotni projekt v državi in vrednote zdravje – za spremembo kot preventiva.



ANA ČOP, jazz pevka
  • zaprla Glavni trg za promet (kar slišim, da se bo dejansko zgodilo);
  • poskrbela za več žive glasbe;
  • namenila subvencije mladim podjetnikom;
  • spodbujala dejavnosti v mestnem jedru ter
  • končno postavila neko trgovino v tisto stavbo bivšega Müllerja!
Foto: Tomaž Levičar



 
RENATA MIKEC, radijska voditeljica
Moj prvi cilj je, da ne bi bila nikoli županja, ker mi je politika preveč zagrenila življenje. Tisti, ki bo županja, pa predlagam, da okoli sebe zbere res strokovno ekipo, ki bo vedela kaj in kako se dela z mestom.




Foto: Tomaž Levičar



 
MARTA STEMBERGER, plesalka
  • Prenovila bi stare arhitekturne spomenike.
  • Oživila bi mestno jedro, da bi bilo privlačno za vse generacije.
  • Sokolski dom bi oblikovala v nov mestni teater.
  • Neposredno bi komunicirala z meščani in jih vzpodbujala k sodelovanju.
  • Pomagala bi, da bi restavracija Breg spet delovala.

 
ANJA PAVLIN, pevka Tretjega kanuja
  • trudila bi se za oživitev centra z glasbo in raznimi delavnicami;
  • bolje bi izkoristila možnosti, ki jih za turizem nudi reka - denimo izleti s kanuji, splavi, gostinska ponudba ob vodi;
  • uredila bi avtobusno postajo;
  • uvedla bi mestna kolesa;
  • vzpodbudila bi ponudbo street food-a.

Foto: Tomaž Levičar


 
LARA POREBER - LAMAI, pevka
Zagotovila bi več glasbenega dogajanja v mestu, zaprla bi mestno jedro za motorni promet, a uredila nekje v bližini primerna parkirišča, okrepila bi javni promet, pa seveda razvila turizem.




Foto: Tomaž Levičar



 
JASNA ŠINKOVEC, urednica Novega medija
  • Že zdavnaj bi prenovila Glavni trg, a ne samo njegove tlake.
  • Podpirala bi drobno gospodarstvo, podjetnike, obrtnike.
  • Predvsem pa bi podpirala mlade, ki delujejo na katerem koli področju. Mlade bi postavila za jedro mesta.
  • Podprla bi nekaj mestnih projektov, ki bi Novo mesto postavili za središče v državi in morda celo širše.
  • Krepila bi tudi pripadnost meščanov temu mestu.

 
TINA GERBEC RADAKOVIĆ, pevka skupine El Kachon
Zgradila bi olimpijski plavalni bazen, omogočila bi brezplačno parkiranje, zaprla bi mestno središče za avtomobile, za vsak glasbeni dogodek bi plačala glasbenikom prispevek za Sazas in gostincem večino obveznosti; zgradila bi še eno slovensko fontano s pivom (zastonj pivo »Julija« za cel mesec julij) in sponzorirala članarino za ribiško družino.
 

Foto: Tomaž Levičar


 

MAJA KOKOL, otroška animatorka
vodovod, • zaprtje mestnega jedra, • pešpot in kolesarska steza od Podbreznika do Loke (že dolgo obljubljena), • pa tudi cesta na Livadi je več kot potrebna popravila • brezplačno parkiranje pred ZD • lahko še šesto? Ponovno bi obudila Deželo Juju.

Foto: Tomaž Levičar


 
NATAŠA AŠIČ, vzgojiteljica
  • odprla bi športni vrtec, kjer bi bil poudarek na gibanju otrok;
  • pokrila bi velodrom v Češči vasi, da bi bil primeren za uporabo tudi v vremensko manj primernem času, in ga opremila z umetno maso;
  • prenovila bi območje Kandijske ceste;
  • uredila bi nove sprehajalne poti in nova igrišča za vse generacije.

 
DRAGANA REBA, nasmejana sogovornica
  • uredila bi tržnico in
  • zgradila bazen,
  • poleg doma za starejše bi uredila vrtec, da bi se generacije med sabo spoznale in da bi se dedki in babice lahko pogosteje srečali z vnuki.
  • uredila bi tudi razvejano in varno omrežje kolesarskih stez ter
  • seveda lep park z igrali in telovadiščem.


Foto: Tomaž Levičar



 
MIRJANA MARTINOVIĆ, novinarka, urednica
Verjetno bi center zaprla za promet, kar bi v trenutnih razmerah pomenilo prometni kolaps in odhod zadnjih trgovcev, tako da bi bil to bolj kratek mandat. Zagotovo ne bi imela županjinega glasila, he he, he, in bi mi zmanjkalo časa še za preostale štiri cilje.



 
ANITA TAJNER (HRASTAR), cvičkova princesa
Uredila bi otroška igrišča, sprehajališča in kolesarske steze, zagotovila bi več kulturnega dogajanja in pa seveda uredila normalno cesto v naselje K Roku.



Foto: Tomaž Levičar




PETRA ŠKOF, igralna terapevtka
  • družinski center za družine na robu;
  • javni bazen;
  • park za rekreacijo z doživljajskim igriščem za vse generacije;
  • brezplačno parkiranje pri bolnici in zdravstvenem domu;
  • obuditev mestnega jedra.

 
INES IN KLAVDIJA RAVBAR, podjetnici iz mestnega jedra
Uredila bi stari del mesta, mestno srce; poskrbela za čistejši zrak, pa tudi reko Krko. Omogočila bi vsaj enourno brezplačno parkiranje v centru mesta. Za ženski korak pa bi bilo primernejše tlakovanje brez granitnih kock. Pa čim zagotovitev čim boljših razmer za kolesarje. Klavdija: Privlačno bi uredila staro mestno jedro; zagotovila več aktivnosti na reki Krki in okoliški naravi; spodbudila bi druženje meščanov, predvsem med vikendi; onemogočila bi urejanje novih trgovskih velecentrov; spodbujanje pešačenja in kolesarjenja po opravkih.



 
NINA JAKOVLJEVIĆ, podjetnica in občinska svetnica
Še močnejša podpora mestnim kulturnim producentom, zaprtje mesta in obenem ureditev parkirne hiše, vzpostavitev mreže kolesarskih poti, subvencije poslovnim subjektom v centru mesta in ureditev arheološkega parka Marof.

Foto: Tomaž Levičar


 
KATARINA ŽUNIČ, Farbarela
  • Napolniti središče mesta s kakovostno ponudbo, ki bi pritegnila obiskovalce.
  • Več pozornosti bi bilo treba dati potrebam funkcionalno oviranih.
  • Povezala bi vse pešpoti v mestu.
  • Sredi mesta bi uredila kak park z igrali.
  • Vse bi naredila za to, da bi se meščani manj vozili z avti po mestu.


Foto: Tomaž Levičar



 
PETRA OSTANEK, ahitektka
  • prenova Glavnega trga oziroma vseh javnih prostorov v mestnem jedru;
  • urejanje nabrežij Krke in povezav med naravo in mestom;
  • ureditev območja Novega trga 6;
  • poskušala bi poslušati čim več ljudi in jim dati priložnost, da uresničijo dobre ideje
Foto: Tomaž Levičar



 
ANDREJA KOPAČ, plesalka, dramaturginja
  • Prvič; ureditev športnega kompleksa Loka v povezavi s Portovaldom. Tam bi moral biti tudi bazen.
  • Drugič, ureditev Glavnega trga s parkirišči pod tržnico. Nasploh bi potrebovali parkirno hišo blizu centra.
  • Tretjič, prenova in logistična ureditev avtobusne postaje, ki bi jo bilo treba bolj povezati s železniško.
  • Četrtič, podprtje dodatnih kulturno-izobraževalnih aktivnosti v Anton Podbevšek Teatru in Kulturnem centru Janeza Trdine in ureditev statusa Sokolskega doma kot regiskega centra alternativne kulture.
  • Petič, celostna strategija turistične promocije Novega mesta z okolico.

 
MAJA ZELNIK GREGORČIČ, fizioterapevtka
Cilji županje: ureditev mestnega jedra v smislu naselitve meščanov, odprtja manjših unikatnih trgovinic in lokalov; vzpodbudila bi sodelovanje mladih pri organizaciji vsebin prireditev in stavb; Sokolski dom bi preuredila za predstave in plese za vse starostne skupine; ponovno bi oživela gostišče na Bregu zaradi romantične lokacije; uredila bi mestni park in več zelenih površin; oživila bi stavbo bivšega hotela Kandija z vrtom.




Foto: Tomaž Levičar



 
KLAVDIJA KOTAR, vodja novomeškega Javnega sklada kulturnih dejavnosti
  • oblikovala bi več ustrezno opremljenih prireditvenih prostorov;
  • ustanovila bi institut mestnega arhitekta;
  • uredila bi več pešpoti in varnih kolesarskih poti po mestu in okolici;
  • uredila manjšo prireditveno dvorano za 100-200 ljudi;
  • uredila bi tudi Hišo otrok in še marsikaj.

 
MAJA MLAKAR, umetnica
Nikoli ne bi želela bit na takem mestu. Če bi lahko odločala, bi zaprla center mesta za vozila. Obudila mestno jedro.



 
RIA BAČER, zapisovalka zgodb
Oživitev Glavnega trga; ureditev Kandije, avtobusne postaje in Narodnega doma.




Foto: Tomaž Levičar



 
KATARINA AVBAR, kantavtorica
  • najprej bi Glavni trg zaprla za motorni promet,
  • si prizadevala za izgradnjo kolesarskih stez po vsem mestu in njegovi okolici,
  • prenovila bi avtobusno postajo in Sokolski dom, ki mora ostati sinonim za alternativno kulturo, ki jo Novo mesto krvavo potrebuje,
  • vzpostavila bi še višjo raven kulturnega dogajanja.


Foto: Tomaž Levičar



 
JANA VERNIG, športnica
  • zaprla bi Glavni trg za motorni promet;
  • uredila bi kolesarske steze;
  • pokrila bi beach volley igrišče na Loki;
  • za otroke do desetega leta starosti bi uvedla športno šolo;
  • uredila avtobusno postajo.

 
ALENKA MURGELJ, filozofinja, moderatorka
Moje poslanstvo ni županovanje. Priložnosti za ustvarjanje in dobra dejanja je povsod na pretek. Tudi nimam celovitega pogleda na dogajanje in težave, ki pestijo občane. Z mojega pogleda je seveda najbolj potrebna ureditev mestnega jedra in mu dati vsebino, ki bo tja privabila ljudi. Dokončati je potrebno knjižnico, da bo lahko v celoti opravljala svoje poslanstvo in urediti avtobusno postajo. Plavalni bazen bi bil dobrodošel, urejene kolesarske poti pa nujne.



Foto: Tomaž Levičar






IRENA POTOČAR PAPEŽ, ljubiteljica lepe besede
Potrudila bi se za utrip novomeškega mestnega jedra,
  • obnovo in oživitev Sokolskega doma,
  • ureditev tržnice,
  • izgradnjo bazena in
  • izgradnjo večnamenske športne dvorane na veledromu v Češči vasi (drsališče, bovling, kolesarska steza …),
  • kulturno-zabaviščno-družabni center za otroke in mladino.


Foto: Tomaž Levičar




VESNA KELBL, organizatorka v Knjigarni Goga
Poskrbela bi za mlade, da dobijo priložnost, da se izkažejo v službah; da se uredi infrastruktura mesta, posebej recimo voda in ceste; da se vzpodbuja kultzurno delovanje in kulturne producente; da občina vzpostavi podlago, da lahko novomeški posamezniki in organizacije lažje prodirajo v svet; da se uredi Glavni trg.






EVA SOMRAK, cvičkova princesa 2015
Bolj bi izkoristila lepote reke Krke, morda uredila kopališče, pomagala bi mladim pri prvih korakih v svetu podjetništva. Zagotovo bi končno uredila razpadajoč Novi trg.



Foto: Tomaž Levičar



LAVRA FABJAN, muzejska pedagoginja
Najprej bi poskrbela za dobro pitno vodo. Zatem bi poskrbela za oživitev Glavnega trga v duhu, ki mu je lasten. Na grmskem gradu bi poskusila urediti razstavo sodobne vrhunske znanosti in tehnologije, na Marofu pa arheološki park. Predvsem pa bi morali vlagati v ljudi, ne samo v zidove.






MARINKA DRAŽUMERIČ, konservatorka
Omogočila bi raziskovanje, valorizacijo, prenovo historičnega mestnega jedra ter prezentacijo najpomembnejših kulturnih spomenikov, vzpodbujala vrnitev prebivalcev, predvsem pa bi se trudila za ekonomsko podstat, ki bi bila prijazna do meščanov in atraktivna za domače in tuje obiskovalce mesta.






TINA CIGLER, aktivna državljanka
Osebno si želim
  • za promet zaprto mestno jedro,
  • vsaj dve različno veliki dvorani za kulturne prireditve s po 100 in 200 sedeži,
  • mladinski center,
  • sodelovanje med različnimi javnimi službami, kar bi bistveno povečalo njihovo skupno učinkovitost, in
  • en pošten netermalni bazen.

Ampak to ni pomembno. Cilji posameznika, ki v nekem trenutku pač postane župan, niso nujno najboljši odgovor na potrebe mesta. Tega smo se menda naučili – pa ne govorim le o Novem mestu. Kot županja bi zato najprej zbrala kompetenten in vizionarski multidisciplinarni tim, ki bi v sodelovanju s civilno družbo spisal strategijo celostnega razvoja mesta, in nato vztrajala na tem, da se izvaja. To ni nepomembna pripomba. Imamo kar nekaj dokumentov, ki so varno spravljeni v raznih predalih – nekateri na žalost, nekateri pa na srečo.




Foto: Tomaž Levičar






NATAŠA MIRTIČ, likovna umetnica
Izpostavila bi, kar se mi ta trenutek zdi najpomembnejše: skrbno bi pazila, da so moji najbljžji sodelavci in svetovalci ljudje, ki so strokovno in predvsem etično neoporečni ter imajo vizijo.






IRENA LEVIČAR, prevajalka
Zamenjavo kadrov, ki so brez idej in vlečejo bonitete na račun političnih stolčkov ter dušijo razvoj mesta in svež veter v vse strukture odločanja. Življenje v mestnem jedru, ureditev javnih površin, tudi okolice Novega mesta.


Foto: Tomaž Levičar






ANA MARIJA KOZLEVČAR, učiteljica
Imam dva zame pomembnejša: najprej bi rešila bivanjske razmere Romov, obenem pa izpostavila, postavila na piedestal sedaj živeče umetnike vseh vej umetnosti, …






NATALIJA ZANOŠKI, arhitektka
…zelo težko vprašanje… Vsekakor bi se najprej osredotočila na potrebe someščanov vseh starosti in vseh družbenih slojev. Verjamem, da je potreb veliko več, kot si jih v tem trenutku lahko predstavljam. Iz trenutnega zavedanja pa bi se prioritetno osredotočila na kvalitetno formalno ter neformalno vgojo in izobraževanje, ustvarjanje dobrih pogojev za delovanje aktivnih mladih ljudi ter spodbujala večje vključevanje meščanov v reševanje problematik mesta.



Foto: Tomaž Levičar



NEŽA NEDELKO, diamantna maturantka 2014:
Sicer sem brez političnih ambicij, ampak če bi bila županja, bi najprej vprašala ljudi kaj/česa si želijo. Sama si želim, da bi bilo Novo mesto prijazno kolesarjem, da bi bila reka Krka tako čista, da bi se Novomeščani v njej lahko kjerkoli kopali in, da bi bilo Novo mesto bolj prepoznavno v Sloveniji in tujini.






MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto:
V sodelovanju z meščani bi ustvarila bolj čisto in urejeno mesto, bolj urejene prometne površine in površine za pešce, kot punčico svojega očesa bi varovala visoko kvalitetno javno zdravstvo, prizadevala bi si za vrnitev sedežev pomembnih institucij v naše mesto. V teh bi dobili delo naši izobraženi mladi. Za njih bi ustvarjala pogoje za delovna mesta s tem, da bi mesto imelo odlično ponudbo za nove investitorje v podjetništvo. Način mojega dela bi bil javen in tak, da bi ljudje verjeli v poštenost dela politikov, bi se vsi medsebojno spoštovali, razumeli potrebe. Poslušala bi sedanje podjetnike in obrtnike, kaj jih muči in kje lahko skupaj odpravimo njihove težave. In posebej bi poslušala potrebe čedalje večjega števila starejših. In enako pomembne so majhne skupine različnih ljudi. Pa za medsebojno zaupanje bi se borila.




Foto: Tomaž Levičar




MARIJA UDOVČ, ustvarjalka:
Uredila bi mestno jedro, pomagala bi, da bi hiše zaživele, da ne bi razpadale, uredila bi tržnico, to pravzaprav najprej ...






JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce:
Oh, za tole sem si bom pa kar vzela čas, da razmislim … Torej,
  • okoli sebe bi zbrala sposobne ljudi, ki bi delali v dobro skupnosti in ne v korist strank ali v svojo korist.
  • zaprla bi promet preko Glavnega trga in mu dala kulturno, umetniško, kulinarično vsebino, povezano z lokalnim okoljem. Pri urejanju mestnega središča bi bilo treba strogo upoštevati mnenje stroke.
  • uredila bi Sokolski/Narodni dom in mu namenila lepo vsebino – plesne dvorane, prestižne prostore za pomembne stvari.
  • uredila bi avtobusno postajo.
  • ob mestnem jedru bi uredila parkirno hišo.
  • ustanovila bi posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala s pridobivanjem evropskih sredstev.
In če bi bila že županja bi se ob vsem tem vsaj kak dan vsakega meseca sprehodila po mestu, se pogovarjala z naključnimi ljudmi, spila kozarec cvička z njimi, prisluhnila njihovim potrebam, problemom, idejam tudi najbolj preprostih ljudi.




Foto: Tomaž Levičar






VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana:
Dvignila bi nivo duhovne in vizualne podobe mesta, izboljšala bi skrb za preskrbo prebivalstva z vsemi dobrinami, povečala atraktivnost bivanja in dela mlademu, razgledanemu in izobraženemu kadru iz vsega sveta. Ustvarila bi vabljivo podjetniško okolje in stimulirala ustvarjanje nove tehnološke in umetniške produkcije.



Foto: Tomaž Levičar


MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica:
Pogoj za izpolnitev ciljev je postavitev dobre ekipe, ki ji zaupaš in živi tvoje sanje. Kot podjetnica, bi najprej preverila sposobnosti in strokovnost ljudi na vodilnih položajih v državnih podjetjih in jih poizkušala spodbuditi k razvoju in boljšim rezultatom. V jedru mesta bi vse lastnike lokalov, ki opravljajo dejavnost oprostila dajatev, neodgovorne lastnike, ki ne oživijo izjemne lokacije pa konkretno obremenila z obveznostmi in tako bi mesto počasi zaživelo. Potrebno bi bilo urediti stanje propadajočih stavb, tako da jih bi morali lastniki obnoviti ali prodati, saj so nekatere celo nevarne za okolico. V mestu pogrešam tudi restavracijo, kjer bi pripravljali zdravo tradicionalno hrano na moderen način ter kjer bi potekali večeri ob živi glasbi in drugih dogodkih. Program zaposlitve Romov v panogi, ki jo najraje opravljajo.






EMA NEŽA BOŠNJAK, mlada pianistka:
Naredila bi sprehajalni park, prostor, kjer bi se družili mladi, več kulturnih prireditev (glasbenih), veliko tržnico in stojnice.




Foto: Tomaž Levičar






ANA NARANČA, oblikovalka nakita in predsednica zbora Pomlad:
  • zaprla bi mestno jedro,
  • znižala najemnine za tamkajšnje poslovne prostore in dala priložnost mladim podjetnikom, ustvarjalcem, kulturnikom.
  • tudi športna in večnamenska akustična dvorana ne bi bili odveč.




ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013:
V staro mestno jedro bi poskušala privabiti investitorje, mesto bi naredila zanimivejše za turiste, povečala ponudbo prenočišč, obnovila avtobusno postajo, poskušala bi povečati tudi uporabo mestnega avtobusnega prevoza.




Foto: Tomaž Levičar




 
MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012:
Poskušala bi znižati brezposelnost, v obzir bi vzela mnenja ljudi in poskušala zagotoviti čim večje dobro za čim več ljudi, obnovila bi stare zgradbe v Novem mestu, poskušala poskrbeti za čim bolj urejene ceste in poskušala bi priskrbeti čim več sredstev za potrebe in razvoj Novega mesta.






IVICA KRIŽ, etnologinja:
  • stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo in naselitev praznih hiš
  • stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo odpiranje trgovin, gostinskih in storitvenih dejavnosti
  • olepšati mesto z likovnimi deli - skulpturami
  • odpreti atrije novomeških hiš za manjše kulturne prireditve (koncerte, likovne razstave, pogovorne večere, dramske in lutkovne predstave)
  • zamenjati v centru vse neprijazno tlakovanje za pešce z malimi granitnimi kockami s primernejšim tlakovanjem
Foto: Tomaž Levičar


 
MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije:
Novo mesto rabi športni bazen ali kar nasploh velik športni center, zapreti bi bilo treba Glavni trg s Kandijskim mostom in Rozmanovo ulico do knjižnice; urediti obvoznico okoli mesta; več bi bilo treba delati z mladimi.






ANA JELINIČ, modna oblikovalka:
Zaprla bi mesto za avtomobilski promet, razvila življenje ob reki in z reko Krko, zagotovila bi več dogajanja za otroke in mladino, spodbujala bi ustvarjalnost.




Foto: Tomaž Levičar




 
MARJANCA KOČEVAR, pesnica:
Predvsem bi rada videla, da bi bila kdaj županja tudi ženska, da bi pogledala mesto z ženskega principa. Nimam ambicij županstva, a v mesto bi bilo dobro vnesti več solidarnosti, prenoviti tržnico, želim si, da bi bilo mesto polno klopi, da bi imelo prijazen mestni promet, še kaj lepega … Mesto rabi tudi en dober park, zelen prostorček za posedanje in igro otrok.



Foto: Tomaž Levičar



VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka:
  • Reka Krka bi bila za par mostov bogatejša.
  • Arheološki park na Marofu bi s svojo zgodbo pritegnil vsakega obiskovalca našega mesta.
  • Mesto bi bilo prijazno do kolesarjev in pešcev.
  • Mestni avtobusni promet bi postal priljubljen in učinkovit način prevoza.
  • Projekt Arhitektura in otroci bi postal eden najbolj priljubljenih platform za otroško ustvarjanje.




SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja:
… prenovila staro mestno jedro, rešila Šance pred razpadom, uredila mestno tržnico, poskrbela za avtobusno postajo, se veliko pogovarjala z ljudmi …



Foto: Tomaž Levičar



MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban:
Ne vem, če temu lahko rečemo cilji, doma temu pravimo "sanje malega Kitajčka": najprej bi poskrbela za najmlajše - obnovila še preostalih nekaj vrtcev, ki so v res žalostnem stanju, sezidala vsaj še 1 večji vrtec, da bi zagotovili vsem otrokom možnost vključitve v program predšolske vzgoje, poenotila bi cene programov za starše v vseh novomeških vrtcih, na vse pomembne funkcije bi imenovala strokovne, sposobne in delovne ljudi, vse funkcije v občinskem svetu in odborih bi bile častne, sejninam bi se odpovedali v dobrodelne namene (vem, znanstvena fantastika).






MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto:
  • Najprej bi želela, da bi bili člani občinskega sveta izvoljeni neposredno od volivcev in ne kot predstavniki strank. Menim, da bi lažje delovali v dobro skupnosti in po lastnem mišljenju in ne v korist strank in njihovih voditeljev.
  • Potem bi določili okvirne dolgoročne usmeritve za razvoj Novega mesta.
  • Takoj bi pa poskušala zapreti za promet Glavni trg in najti rešitev za obnovo prvega narodnega doma na Slovenskem. V njem bi našla svoje mesto zgodovinska razstava o preteklosti Dolenjske in predvsem Novega mesta. Del prostorov bi bil namenjen prodajalni kvalitetnih umetniških del in umetnoobrtnih izdelkov iz lokalnega okolja ter gostinski lokal čitalniškega tipa.




SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm:
Naredila bi garažo blizu Glavnega trga in trg zaprla za promet. V center pripeljala trgovino, ki bi »vlekla« - recimo Zaro. Iz centra umaknila vse nizkocenovne trgovine. V centru odprla McDonalds, čeprav sem proti hitri prehrani, a bi to pritegnilo določen krog ljudi. Na vodilna mesta javnih podjetij postavila strokovnjake, ne glede na njihovo politično opredelitev.

Foto: Tomaž Levičar



CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice:
Vsekakor si močno želim, da bi dokončali Knjižnico Mirana Jarca, ki ponuja veliko možnosti za druženje, mirno prebiranje časopisov, delo na računalnikih, skratka prijeten družabni prostor v središču Novega mesta. Več poudarka bi dala na posebna izobraževanja mladih, ki bi jim omogočila, da odprejo svoja podjetja, ki s posebno inovativnostjo prerastejo okvire našega območja in postanejo uspešnejša. Tako recimo je naredila Bolgarija po vsej državi z IT področja. Povezava lokalne skupnosti z gospodarstvom, dati lokalnim podjetjem večjo veljavo in vspodbuditi zanimanje za lokalno okolje. Oživitev starega dela Glavni trg. Ureditev mestnega parka.






MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka:
Zaprla bi mesto jedro za promet, odprla javne prostore in spodbudila organizacije, da se vključujejo v produkcijo programa, podpirala bi delovanje civilne družbe, predvsem njenega organiziranega dela z različnimi spodbudami,uredila bi osnovno infrastrukturo tam, kje je še ni, prizadevala bi si za očiščenje Krke, da bi kot nekoč po mestu zrastla urejena mestna kopališča.






POLONA ŽALEC, pevka:
  • poskusila bi urediti kopališče na Krki v Novem mestu, torej predvsem očistila reko;
  • zaprla bi mestno jedro za motorni promet;
  • iz mestnega jedra bi naredila kulturno jedro.
Foto: Tomaž Levičar






SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica:
  • zgradila bi dvorano za evropsko prvenstvo v košarki;
  • prenovila bi avtobusno postajo;
  • zaprla bi Glavni trg za motorni promet;
  • zgradila bi olimpijski bazen za treninge (bil bi v novi dvorani);
  • odprla bi dobro diskoteko.
Foto: Tomaž Levičar




JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica:
Obnovila in uredila bi avtobusno postajo in prostor okrog nje, dokončala bi Knjižnico Mirana Jarca, obnovila bi Narodni dom. Glavni trg bi popolnoma zaprla za promet, na njem bi odprla majne trgovinice s prehrambenimi izdelki, ravno tako prijetne in vabljive drogerijice.



Foto: Tomaž Levičar



DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka:
Ustrezno, vsem stranem v zadovoljstvo bi rešila probleme romske skupnosti in njenega odnosa z ostalimi; oživila bi staro mestno jedro; pomagala bi gospodarstvu, da bi bolje živelo, da bi imeli ljudje trdnejše službe; več bi storila za kulturo, posebej pa bolj podprla mlade in šport.


 


DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka:
Vsekakor bi dokončala nujno potrebno obnovo mestne knjižnice, se vprašala o usodi prvega Narodnega doma na Slovenskem, poskušala streti trd oreh novomeškega prometa, dala Novomeščanom pravo mestno tržnico, postavila spomenike zaslužnim Novomeščanom ...






PIJA ZORKO, violinistka:
Ne bi si želela biti županja mesta, ker bi verjetno vsa sredstva in čas namenila kulturi in bi s tem zanemarila gospodarstvena, športna in druga področja.




Foto: Tomaž Levičar




ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka:
  • Naredila bi nove kolesarske steze. In morali ni reko Krko bolj povezati z mestom s pešpotmi, da bi lahko prišli denimo po obrečni poti od Mačkovca do Bršljina in še naprej.
  • Spet bi odprla pošto v Kandiji, v starem jedru pa drogerijo, elektro trgovino in kakšno tehnično trgovino, da bi se meščani lahko z marsičim oskrbeli v samem centru.
  • Kadar bi v mestu menjali tlake, zagotovo ne bi dali asfalta namesto rečnega prodca.
  • Morda še najbolj pomembno pa je, da bi sredi mesta naredila večje, lepo opremljeno igrišče za otroke, ki pa bi imelo tudi igrala za odrasle.
  • Posebej rada pa bi naredila v Novem mestu Center ustvarjalnosti, kjer bi otroci lahko razvijali svoje umne in neumne stvari.

Foto: Tomaž Levičar



SANDRA HROVAT, oblikovalka:
Tu lahko samo povem, kaj si želim kot meščanka, ker si ne želim županovati. Boljšo kakovost bivanja; urejen prostor in izboljšanje možnosti za preživljanje delovnega in prostega časa.



Foto: Tomaž Levičar



STAŠA VOVK, kulturnica:
Prvo in prvo in sploh prvo bi bilo, da bi Glavni trg zaprla za promet. Zatem bi poskrbela, da bi bil Glavni trg primerno osvetljen, s svetili, ki v tak prostor sodijo. Tretje bi bilo, da bi bili napisi na lokalih slovenski ter da bi bili izveski taki, kakršni sodijo v prostor. Pod točko štiri bi uredila pločnike, da bi bili taki, kot se spodobi. Naslednja poteza pa bi bila ureditev Narodnega oziroma Sokolskega doma. Potem pa pride še marsikaj.






ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka:
Oživela bi staro mestno jedro in ukinila motorni promet skozenj ter spodbudila več prireditev, v katere bi bile vključene vse genracije od vrtičkarjev do starejših.


Foto: Tomaž Levičar




JANA BERGINC, čebelarka:
Potrebe in želje ljudi .

Foto: Tomaž Levičar



VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije:
Na prvo mesto bi postavila nalogo, da Novo mesto postane prijazno do vseh, posebej do starejših, ki imajo problem z mobilnostjo. Več bi moralo biti znotrajgeneracijskega in medegeneracijskega prepletanja. Zatem da Novo mesto postane prava mestna občina, ne pa da je le razširjena krajevna skupnost. Posebno pozornost bi dala kulturi in kulturni dediščini, pa tudi mladim. Omogočila bi, da bi se mladi promovirali. Resnično podpiram tudi Društvo Novo mesto in njegovo prizadevanje, da bi revitalizirali staro mestno jedro, mu dali dušo.



Foto: Tomaž Levičar



TATJANA GRABRIJAN, lutkarica:
Uredila bi lutkovno gledališče, prenovila bi Narodni dom, pa poskrbela za obnovo starih hiš v mestu, posebej tistih v lasti občine, prenehala bi z zidanjem športnih dvoran, namesto tega bi raje urejala prostore za otroke, recimo nekakšno Hišo otrok s pripadajoči infrastrukturo za otroške delavnice, otroške dogodke in podobno.






TERA RIFELJ, slikarka:
Omogočila bi odprtje z minimalno najemnino atrijev na Glavnem trgu, ki jih je kar nekaj, z ateljeji in galerijami pa tudi z gostinskimi lokalčki ter raznimi obrtnimi dejavnostmi. Odprla bi sposojevalnico čolnov na Loki, domačini in turisti bi se lahko na ta način rekreirali po reki Krki, ogled Novega mesta bi bil izjemno zanimiv iz te perspektive. Izgradnja šporntno rekereacijskega centra z bazenom vred, prav gotovo nebi izostal.






SANJA NEDIČ, orientalska plesalka:
Bazen, nov vrtec, ... že to bi bilo preveč.




Foto: Tomaž Levičar


 
JANA MURGELJ, čajarka:
Reorganizacija občinske uprave, ureditev občinskih financ. Dober kader, v smislu kompetenc, v občinski upravi, zavodih in podjetjih. Konsolidacija dela občinskih zavodov in podjetij. Ureditev prometa in garažne hiše. Ureditev javnih površin in športne infrastrukture za občane, predvsem otroke.






JOŽA MIKLIČ, ekonomistka:
  • soupravljanje,
  • vključitev v državne projekte, zlasti v promociji in turizmu,
  • duhovno rast mesta,
  • zdrava kritika,
  • mestna kronika,
  • imenovanje varuha in skrbnika proračuna - občinski financar,
  • imenovanje varuha prostora - mestni arhitekt.





 
Tomaž Levičar, 11/2018
Fotografije: Tomaž Levičar