 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Mama.
Kje živite?
Na Grmu v Novem mestu.
Kje bi radi živeli?
Kar tu, kjer sem.
Kje pa bi bili zdajle najraje?
Na Rabu, šel bi peš preko Raba z ene strani otoka na drugo po prečudovitih poteh. Rab je lep, raznolik, poln zanimivih geografskih pojavov, …
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Območje okoli »kapitlja« mi je posebej všeč. Tam sem tudi živel v mladosti, pri tetah. Pogled na Gorjance mi je od tam posebej ljub.
S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Na mestno jedro z griča pri Ragovem logu, nad Grosovimi, pa seveda z Marofa.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ta spomin sega pred drugo svetovno vojno, ko sem preplaval reko Krko. Bil sem star kakih pet ali šest let. Tedaj smo v Novo mesto prihajali še na počitnice k tetam, po vojni pa sem prišel za stalno.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Vsekakor kopališče na Krki, več življenja na reki, pa da bi bila bolj čista.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Tri stvari: ureditev starega dela mesta, nadalje, da se mesto ne bi neumno širilo na vse strani, in da bi bilo mesto čisto.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Zame so to Ragov log, območje »kapitlja« ter šance.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj si ogleda Glavni trg, Breg, cerkev sv. Miklavža, gimnazijo, seveda naj gre na sprehod po Marofu, na kosilo pa v Gostišče na trgu ali v Situlo.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Rad obiščem kakšno razstavo v Simulakru ali Dolenjskem muzeju.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nimam kakih ljubih mi trgovin, nimam užitka hoditi po njih. Bi pa trgovine, ko jih rabim, rad imel bližje, v razdalji prijazni pešcu, ne pa avtomobilu.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Včasih je bila to Restavracija Breg, a nasploh ne zahajam veliko v gostilne.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Jezus, cela Kandija je v obupnem stanju.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Morda bi lahko bolje cenili druženje med meščani, sprehode, pogovore na trgih. Nekoč je bilo veliko druženja tudi ob reki, na kopališču. Želel bi si, da bolj cenili stik z mestom, morda bolj kot svoje zidanice na bližnjih gričih.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Cviček in zidanice.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Zagotovil bi čistočo mesta, mesto mora biti pospravljeno, pometeno, »zglajštano«. Morali bi najti simbiozo starega mesta z razširjenim delom, stanovanjskim delom mesta, ju dobro povezati. Uredil bi kandijsko vozlišče, območje od TPV-ja do bolnic, ki bi postalo nov aktivni del mestnega središča, kar bi tamkaj malo obudilo duh nekdanjega sejemskega in gostinskega dogajanja – s tržnico, trgovinami, gostinstvom, novimi stanovanji, parkirišči za mestno jedro.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Svoje najdražje.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Nezaposlenim. Zdi se mi, da imajo malo perspektive, malo možnosti.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Ne želim škoditi drugim in ne želim, da drugi škodijo meni.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Napredek in širitev navznoter.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Železničar
in mizar. V nižji gimnaziji sem še hodil po mleko na Muhaber in tedaj sem na
železniški postaji stal ure in ure ter občudoval železniške kompozicije,
kretnice, ki so jih premikale z ene na drugo progo, pa prihajajoče in
odhajajoče vlake. Od takrat vem, da je imela železnica 21 pragov med stikoma
šine.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Kaj je za vas sreča?
Sreča je razumevanje v ožji in širši družini. In pa dobro sožitje z naravo.
V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Kar zdaj.
Kaj je vaše najljubše početje?
Rad sem bil arhitekt, zdaj pa sem najraje z vnukinjami, rad fotografiram in se ukvarjam s športom, posebej s plavanjem. Bil sem že tudi na dveh veteranskih svetovnih prvenstvih – v Riminiju in v Goeteborgu, na evropskem prvenstvu pa v Španiji, v Cadizu.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z urejanjem vrta in fotografijo. Rad slikam naravo, dogodke, razne strukture, posebej naravne, tudi obraze.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
V čem znate pretiravati?
V posvečnosti izzivom, včasih sem malce deloholičen.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja draga žena.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Pohajkovanje v naravi. Tega mi ni nikoli dovolj.
Imate kakšno neuresničeno željo?
V zvezi z mojim strokovnim delom mi je pač žal, da se ni nič zgodilo v zvezi z novomeško Kandijo. To je neuspeh - a ne po moji krivdi.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Nisem razmišljal, da bi bil žival.
Kaj ste po horoskopu?
Dvojček. Z bratom Danilom sva rojena celo na isti dan, a s tremi leti razlike.
Kateri talent bi imeli najraje?
Rad bi bil slikar.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk. Imam svojo ringlojevo marmelado, ki jo pripravim kar brez sladkorja, ob zajtrku pa si jo posladkam z medom. Zraven imam rad smetano, skuto ali maslo. Pijem pa ponavadi kislo mleko. Ob zajtrku nikakor ne smeta manjkati časopis in jutranji mir.
Katera je vaša najljubša beseda?
»Lubček«, kar rečem vnučki.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj sta mi bila ljuba risanje in geografija, slednja seveda pri Dobovšku. Rad sem imel tudi telovadbo. Najmanj pa sem maral fiziko.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Da naj čim več potujem po svetu.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Zelo sem bil navdušen nad knjigo Vojna in mir. Sicer pa sem bolj časopisni in revijski tip.
Vaša najljubša risanka?
Tom in Jerry.
Vaša najljubša barva?
Osnovne barve.
Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pečenem kruhu.
Najljubša sladkarija?
Različni piškoti, pa domača orehova torta, kakršno je delala moja tašča.
V čem ste najraje oblečeni?
Športno, čim bolj preprosto, ohlapno.
Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od ljubezni.
Kaj vas nasmeji?
Z osebno noto povedan vic.
Kaj vas užalosti?
Slabi odnosi med ljudmi.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Spoštovanje do soljudi, do njihovega znanja, da je treba imeti rad tudi druge ljudi in da je treba biti pozoren na njihove dobre lastnosti.
Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Predajam naprej modrosti mojih staršev.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nobenega se ne spomnim posebej, dobil pa sem veliko upoštevanja vrednih.
Česa se najbolj bojite?
Bolezni.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Prijateljstvo.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za novomeške odbojkaše.
Kako in kje se rekreirate?
Plavam v Dolenjskih Toplicah, približno dvakrat ali trikrat tedensko. Pogosto se sprehajam v naravi.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Sirovi štruklji, jabolčni štrudelj, posebej po mojem receptu, pri kosilu pa kak deci modre frankinje.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nič posebnega, včasih ga pijem, sicer pa imam raje modro frankinjo. Želim, da bi bili cvički vse boljši. V zadnjih desetletjih se je njegova kvaliteta nedvomno zelo dvignila.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Privrženost družini, pa tudi športu.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Ljubezen do žene. Pa tudi zgodnji vstop v šport, ki mi je dal neke pozitivne lastnosti, navade.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Črni gori in na Hrvaškem.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Pariz, ker ima romantičen pridih, nudi lepo mešanje starega in novega. V Parizu sem se počutil kar nekako »lahkega«.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Domov.
Kaj bi tam jedla?
Morda bi se odločila za kako gobovo jed, morda štuklje, zelenjavno juho in podobno.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ne razmetavam smeti, trudim se ločevati odpadke, na krajše razdalje grem praviloma peš.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Boris Andrijanič, Uroš Lubej, Vladimir Bahč, Miran Simič, Marjan Šonc.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Rudolf IV. Habsburški, Jurij Levičnik, Boris Andrijanič, Leon Štukelj, Marijan Mušič.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Recimo geografska pozicija na okljuku reke.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Zdaj morda po cvičku, po tovarnah Krka, Revoz in Adria Mobil, po Narodnem domu, po gimnaziji.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Več delovnih mest.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na fotografsko razstavo v Sevnici, na pripravo razstave nas treh bratov arhitektov ter na zaključek gradnje pri servisih TPV.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na duhovni premik mesta vzpostavljen s prizadevanji Uroša Lubeja ter na njegov medij Novomeški čuvar.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto od skupine Rudolfovo - četudi je komu morda škodilo, da se je iz Ljubljane ali tujine vrnil v Novo mesto. Rad imam tudi pesmi oziroma petje Tatjane Gros.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Sem že vse povedal. In to večkrat.
V posvečnosti izzivom, včasih sem malce deloholičen.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja draga žena.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Pohajkovanje v naravi. Tega mi ni nikoli dovolj.
Imate kakšno neuresničeno željo?
V zvezi z mojim strokovnim delom mi je pač žal, da se ni nič zgodilo v zvezi z novomeško Kandijo. To je neuspeh - a ne po moji krivdi.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Nisem razmišljal, da bi bil žival.
Kaj ste po horoskopu?
Dvojček. Z bratom Danilom sva rojena celo na isti dan, a s tremi leti razlike.
Kateri talent bi imeli najraje?
Rad bi bil slikar.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk. Imam svojo ringlojevo marmelado, ki jo pripravim kar brez sladkorja, ob zajtrku pa si jo posladkam z medom. Zraven imam rad smetano, skuto ali maslo. Pijem pa ponavadi kislo mleko. Ob zajtrku nikakor ne smeta manjkati časopis in jutranji mir.
Katera je vaša najljubša beseda?
»Lubček«, kar rečem vnučki.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj sta mi bila ljuba risanje in geografija, slednja seveda pri Dobovšku. Rad sem imel tudi telovadbo. Najmanj pa sem maral fiziko.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Da naj čim več potujem po svetu.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Zelo sem bil navdušen nad knjigo Vojna in mir. Sicer pa sem bolj časopisni in revijski tip.
Vaša najljubša risanka?
Tom in Jerry.
Vaša najljubša barva?
Osnovne barve.
Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pečenem kruhu.
Najljubša sladkarija?
Različni piškoti, pa domača orehova torta, kakršno je delala moja tašča.
V čem ste najraje oblečeni?
Športno, čim bolj preprosto, ohlapno.
Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od ljubezni.
Kaj vas nasmeji?
Z osebno noto povedan vic.
Kaj vas užalosti?
Slabi odnosi med ljudmi.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Spoštovanje do soljudi, do njihovega znanja, da je treba imeti rad tudi druge ljudi in da je treba biti pozoren na njihove dobre lastnosti.
Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Predajam naprej modrosti mojih staršev.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nobenega se ne spomnim posebej, dobil pa sem veliko upoštevanja vrednih.
Česa se najbolj bojite?
Bolezni.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Prijateljstvo.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za novomeške odbojkaše.
Kako in kje se rekreirate?
Plavam v Dolenjskih Toplicah, približno dvakrat ali trikrat tedensko. Pogosto se sprehajam v naravi.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Sirovi štruklji, jabolčni štrudelj, posebej po mojem receptu, pri kosilu pa kak deci modre frankinje.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nič posebnega, včasih ga pijem, sicer pa imam raje modro frankinjo. Želim, da bi bili cvički vse boljši. V zadnjih desetletjih se je njegova kvaliteta nedvomno zelo dvignila.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Privrženost družini, pa tudi športu.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Ljubezen do žene. Pa tudi zgodnji vstop v šport, ki mi je dal neke pozitivne lastnosti, navade.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Črni gori in na Hrvaškem.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Pariz, ker ima romantičen pridih, nudi lepo mešanje starega in novega. V Parizu sem se počutil kar nekako »lahkega«.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Domov.
Kaj bi tam jedla?
Morda bi se odločila za kako gobovo jed, morda štuklje, zelenjavno juho in podobno.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ne razmetavam smeti, trudim se ločevati odpadke, na krajše razdalje grem praviloma peš.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Boris Andrijanič, Uroš Lubej, Vladimir Bahč, Miran Simič, Marjan Šonc.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Rudolf IV. Habsburški, Jurij Levičnik, Boris Andrijanič, Leon Štukelj, Marijan Mušič.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Recimo geografska pozicija na okljuku reke.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Zdaj morda po cvičku, po tovarnah Krka, Revoz in Adria Mobil, po Narodnem domu, po gimnaziji.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Več delovnih mest.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2013 |
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na fotografsko razstavo v Sevnici, na pripravo razstave nas treh bratov arhitektov ter na zaključek gradnje pri servisih TPV.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na duhovni premik mesta vzpostavljen s prizadevanji Uroša Lubeja ter na njegov medij Novomeški čuvar.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto od skupine Rudolfovo - četudi je komu morda škodilo, da se je iz Ljubljane ali tujine vrnil v Novo mesto. Rad imam tudi pesmi oziroma petje Tatjane Gros.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Sem že vse povedal. In to večkrat.
Intervju: Marijan Lapajne in Tomaž
Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar2013, marec
No comments:
Post a Comment